Zgodba Antona Camplina, od ustanovnega člana do guvernerja distrikta in naprej.
Ob 35-letnici delovanja Lions kluba Murska Sobota se z veliko spoštovanja ozremo k ljudem, ki so s svojo vizijo, vztrajnostjo in predanostjo postavili temelje lionizma v Pomurju.
Med njimi ima posebno mesto Anton Camplin, ustanovni član kluba, nekdanji guverner slovenskega distrikta in dolgoletni nosilec odgovornih funkcij v lionskem gibanju.
Camplin je kot doktor stomatologije in specialist oralne kirurgije deloval vse do upokojitve, hkrati pa je ob svoji poklicni poti pustil močan pečat tudi v športu, saj je kot košarkarski sodnik sodil številnih tekmah.
Začetki, ki so se zapisali v spomin
Leto 1990 Anton Camplin ohranja v lepem spominu. Takrat ga je, danes že pokojni, Jože Magdič skupaj z evangeličanskim duhovnikom Ernestom Kerčmarjem nagovoril, da se pridruži ustanavljanju Lions kluba v Murski Soboti. Dvomov skoraj ni bilo.
Skupina 21 somišljenikov je hitro prepoznala pomen humanitarnega delovanja in se odločila stopiti na novo, a smiselno pot.
Čeprav je bilo na začetku prisotno nekaj nelagodja zaradi neznanega, se je kmalu izkazalo, da je bila odločitev prava.
Akcije so se začele vrstiti, ena uspešnejša od druge, in že zgodaj je postalo jasno, da klub zapolnjuje pomembno vrzel v lokalnem okolju - tam, kjer so posamezniki in ustanove pogosto ostajali prezrti.
Srčika lionizma: Pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo
Camplin poudarja, da ga je vse od začetka vodila jasna misel: pomagati ljudem, ki so na robu - socialno, zdravstveno ali človeško. Prav ti posamezniki pogosto nimajo glasu in podpore, ki bi jo potrebovali.
Pomoč drugim ni bila le občasna dejavnost, temveč globoka osebna motivacija in življenjska usmeritev.
Gesla, kot so »dobro je delati dobro«, »več daš, več imaš« in »nihče te ne obvezuje biti lion, vendar biti lion obvezuje«, niso ostala le besede, temveč so se odražala v konkretnih dejanjih.
Humanitarne akcije kluba so bile načrtovane premišljeno, brez elitizma, z veliko mero empatije in odgovornosti.
Vidni dosežki in mednarodno sodelovanje
Med najodmevnejšimi dosežki Lions kluba Murska Sobota izstopa donacija bolnišnične opreme in ultrazvočne naprave regijski bolnišnici v vrednosti približno 93.000 nemških mark leta 1996, pri čemer je sodeloval tudi francoski Lions klub Joué-lès-Tours.
Klub je bil aktiven tudi na simbolni ravni. Nekatere akcije so z močnimi sporočili opozarjale na položaj slepih in slabovidnih ter drugih ranljivih skupin.
Posebno mesto so imeli tudi mednarodni stiki in pobratenja, zlasti z Lions klubom Pécs, ter prizadevanja za ustanovitev Leo kluba, ki bi v gibanje pritegnil mlajše generacije. Čeprav niso vse pobude trajale, so pustile pomemben pečat in ponujajo izhodišče za prihodnost.
Od kluba do distrikta
Camplin je svojo pot znotraj lionizma nadgrajeval postopoma. Leta 1995 in 1996 je postal predsednik Lions kluba Murska Sobota, kasneje pa prevzemal vse odgovornejše funkcije: conski in regijski predsednik, drugi in prvi viceguverner ter leta 2006 guverner slovenskega distrikta.
Guvernerska funkcija mu je razkrila kompleksnost in zahtevnost vodenja širšega lionskega okolja. Pod geslom »Oplemenitimo odnose« je skupaj s sodelavci gradil kulturo spoštovanja, sodelovanja in učinkovitosti. Inavguracija guvernerjev na svetovni konvenciji, sprva načrtovani v New Orleansu, a zaradi orkana Katrine prestavljeni v Boston, je bila simbol vpetosti slovenskega lionizma v globalno gibanje.
Danes Camplin opravlja funkcijo predsednika častnega razsodišča Lions kluba Murska Sobota. Čeprav z manj operativnega dela, ostaja trdno povezan z vrednotami lionizma.
Ob jubileju izraža dober občutek, hvaležnost in željo, da bi humanitarni duh kluba živel naprej, ne glede na leta.
Zaveda se, da se časi spreminjajo, a verjame v mlajše generacije, ki v gibanje prinašajo nove ideje, energijo in kakovost. Lionizem vidi kot živ organizem, ki se mora razvijati, a hkrati ostajati zvest svojemu temeljnemu poslanstvu.
