Preverjeno javno mnenje o programu MIKK-a
Raziskava, ki je bila izvedena v začetku marca, se je osredotočila predvsem na mladino od 14 do 29 let, hkrati pa je upoštevala tudi mnenja staršev predšolske in osnovnošolske populacije. Ker so potrebe in interesi mladine zelo raznoliki, je bilo oblikovanih pet starostnih kategorij: predšolska populacija, osnovnošolska populacija, dijaki, študenti in vsi ostali mladi od 20 do 29 leta, ki nimajo statusa študenta. Na vprašanja o potrebah predšolske in osnovnošolske populacije so v imenu otrok odgovarjali starši, pri dijakih, študentih in mladini brez študentskega statusa pa so mnenja bila pridobljena neposredno z anketnimi vprašalniki. Vseh v analizo vključenih anket je bilo 564, kar je približno 8 odstotkov celotne populacije in ustreza načelu reprezentativnosti.
Splošni vtis ne pove nič
Celovita predstavitev javnega mnenja o MIKK-ovem programu razkriva naslednje najpomembnejše ugotovitve: glavni identifikacijski element mladih je še vedno glasba in vse z njo povezane dejavnosti (glasbene delavnice, koncerti, festivali). Takoj za glasbo je po zanimivosti in pomembnosti v vsakdanjem življenju računalništvo: vse več osnovnošolcev, srednješolcev, študentov in ostalih brez študentskega statusa si želi več računalniškega usposabljanja (predvsem montaža digitalnega filma, oblikovanje digitalne fotografije in izdelovanje spletnih strani). Kot tretja skupna točka celotnega vtisa pa se pojavlja pobuda po boljši in bolj učinkoviti promociji obstoječih storitev. Skoraj 60 odstotkov vseh anketirancev (pri tem so všteti tudi tisti, ki odgovora na vprašanje niso podali; teh je 24 odstotkov)) namreč meni, da ne pozna trenutne programske ponudbe MIKK-a. Enak delež anketirancev prav tako meni, da bi se bolj pogosto udeleževali prireditev v prostorih kluba, če bi bili o tem bolj konkretno obveščeni. želja po bolj osredotočeni promociji je tudi edina rdeča nit celotne raziskave. To je logično: potrebe in interesi predšolske populacije pravzaprav nimajo nič skupnega z dijaškimi ali študentskimi. V tem smislu bi bilo smiselneje govoriti o posameznih mladinskih združbah kot pa o eni sami mladini.
želje in potrebe posameznih starostnih kategorij predvidljive
Analiza vsake starostne kategorije posebej razkrije, da je splošen vtis popolnoma nekoristna zamegljena predstava nekega povprečja. Iz splošnega vtisa ni mogoče razbrati nobenih podatkov, ki bi pomagali izboljšati promocijo, prilagoditi program ali priti do rešitev, kako se bolj približati predšolskim otrokom. Do teh rešitev privede le vpogled v vsako starostno kategorijo posebej. Za starše predšolske populacije je recimo značilno, da informacije o mladinskem dogajanju v Pomurju pridobivajo predvsem iz lokalnega časopisa (39 %) in od prijateljev (48 %). Skoraj polovica teh staršev nikoli ne obišče katerekoli prireditve v MIKK-u, ena petina pa manj kot deset krat na leto. Moti jih predvsem dejstvo, da je mladinski klub prostor za le izbrani del publike. želijo si več otroških delavnic in popoldanske organizirane rekreacije. Pri osnovnošolski populaciji so želje in potrebe razmeroma podobne. Bistvena razlika se kaže predvsem v tem, da osnovnošolcem veliko več pomenita izobraževanje in znanost in bi si zato želeli več poudarka na strokovnih pripravah pri tako imenovani mali maturi. Le 14 odstotkov staršev meni, da poznajo trenutni program MIKK-a in večina bi jih to dejstvo rada spremenila. Osnovnošolci se ne bi branili dodatnih popoldanskih športnih rekreacij in ustvarjalnih delavnic, pri katerih bi sodelovali znani slovenski zabavljači in umetniki. Velik segment srednješolcev vse informacije o mladinskem dogajanju in MIKK-u pridobiva s pomočjo brskanja po internetu. želijo si, da tako ostane tudi vnaprej. Največ jim pomenita glasba in zabava, najmanj pa kultura. Kar 87 odstotkov srednješolcev letno nikoli ne obišče dogodka v prostorih MIKK-a. Da bi se to popravilo, si jih 40 odstotkov želi bolj komercialno usmerjenih koncertov, 23 odstotkov pa računalniško usposabljanje novih programov.
študentom MIKK sinonim za večerne koncerte
Večino informacij o mladinskem dogajanju študentje dobijo z brskanjem po internetu. Mladinski klub je v povprečju med študenti dokaj znan, vendar le po klubski dejavnosti (večerni koncerti) in delovanju multimedijskega centra. Ostalih dejavnosti, kot so mednarodne izmenjave, prostovoljnost in svetovanje, praktično ne poznajo. študenti v programu MIKK-a ničesar pretirano ne pogrešajo, ne bi pa bili proti dodatnim projekcijam filmov in nekoliko več glasbenega posluha za množice. Specifična lastnost študentov je seveda ta, da so najbolj mobilna starostna kategorija, kar jim omogoča, da programski primanjkljaj v MIKK-u (recimo gledališke predstave) izživijo v drugih krajih, predvsem Ljubljani in Mariboru.
Kdo je najbolj zvest obiskovalec MIKK-a?
Rezultati raziskave kažejo, da se v prostorih mladinskega kluba najbolj pogosto zadržuje naslednji tip: mladi moški, star od 20 do 29 let, ki nima statusa študenta. Največ mu pomeni brezplačni internet, kar je tudi vzrok, da veliko svojega dopoldanskega časa preživlja v MIKK-u. Kar 81 odstotkov vseh anketirancev te populacije meni, da dobro pozna trenutni program in ga ne bi za nobeno ceno spreminjali. Večino informacij o mladinskem dogajanju dobivajo s plakatov in interneta. Najbolj jih zanimata računalništvo in zabava, najmanj pa kultura in šport. Ta del populacije najpogosteje zahaja v MIKK, zato ne preseneča ocena 72 odstotkov anketirancev, da je obstoječa programska shema zelo dobra. Tretjina bi sicer želela nekoliko več posluha za množice, vendar jih to ne moti tako, da zato ne bi več obiskovali prostorov MIKK-a. če je najbolj zvest obiskovalec MIKK-ovih prostorov neštudent z navedenimi lastnostmi, kdo je potem tisti, ki najmanj pozna in obiskuje ponudbo MIKK-a? To so predšolski in osnovnošolski otroci, ki svoje popoldanske interese izživijo večinoma v kulturnih programih večjih nakupovalnih centrov. To je tudi razumljivo, saj se je MIKK na mlajše od 14 let usmeril pred komaj nekaj meseci. Potrebno bo še nekaj časa, da se spremeni predstava o mladinskem klubu kot prostoru, kjer se dogajajo izključno večerni glasbeni dogodki, namenjeni ozkemu segmentu (od 10 do 20 odstotkov) mladinske populacije. Raziskava in ustrezna promocija obstoječega programa sta prvi korak v to smer.
