Prvi zaznamki vinorodnega območja Kapela v mariborskem in graškem arhivu segajo v 13. stoletje, medtem ko se resnejša in organizirana proizvodnja vin s teh izjemnih rastišč se prične po letu 1921. Od leta 1959 je v uporabi arhitekturno prepoznaven objekt Kleti Kapela, ki ga leta 1975 zaradi nezadostnih prostorskih kapacitet doleti prva adaptacija, druga v vrednosti 500.000 € pa se mu obeta naslednje leto.
Morda najbolj prepoznavno vrhunsko vino iz Kleti Kapela je Traminec in Traminec izbor, katerega različni letniki so bili na Mednarodnem živilskem sejmu v Gornji Radgoni od leta 1993 do 2001 vsako leto nagrajevani z zlato medaljo na ocenjevanju vina. Najvišja priznanja kapelski traminec ponovno prične pobirati od leta 2006. Letos pa se je Klet Kapela s svojimi vini prvič pomerila v mednarodnem prostoru z udeležbo na enem od najbolj uveljavljenih ocenjevanj vina DECANTER v Londonu, od koder se je Traminec izbor 2007 domov vrnil z bronastim odličjem. V prihodnosti na mednarodna ocenjevanja ne nameravajo pošiljati samo vina sorte traminec, temveč tudi sauvignon, chardonnay in renski rizling, v katerih je prav tako združeno najboljše iz naravnih danosti kapelskih leg.
Ambicije vodstva so iz nekoč uveljavljene blagovne znamke Kapela, ki jo je v preteklih letih prizadelo tržno mrtvilo, napraviti enega izmed vodilnih ponudnikov vin v slovenskem prostoru ter se s svojimi vini prebiti na trge tretjih držav, med katerimi je direktorica Milena Rajk izpostavila Bosno in Hercegovino. To namerava vodstvo doseči z visokimi standardi integrirane pridelave grozdja izključno iz leg vinorodnega okoliša Kapela, z močnim marketinškim delovanjem in agresivnim nastopom na trgu, drugačnostjo v primerjavi s ponudbo domačega tržišča in z razvojem novih linij vin. Med novostmi v ponudbi je Milena Rajk izpostavila vina modra frankinja, beli, sivi in modri pinot ter rizvanec, po besedah direktorice ''lahko, polno vino s čudovito muškatno noto'', ki je namenjeno predvsem mlajši ciljni skupini. Zaradi izpada potrošnje vin pri mlajši populaciji je želja Kleti Kapela ta, da se mladina med raznoliko in bogato ponudbo pijač pogosteje kot doslej odloča prav za njihova vina. Klet se poleg naštetega spopada z nizkimi cenami vin v slovenskem prostoru, zaradi česar obžaluje v preteklosti zamujeno priložnost skupnega nastopa slovenskih vinarjev na izvoznih trgih, saj bi se tako zmanjšal pritisk ponudbe doma, posledično pa bi se vrhunskim domačim vinom dvignila cena.
Kapelski Kleti, ki je leta 2008 spremenila koncept delovanja, je v drugi polovici lanskega leta glede na leto 2007 uspelo povečati prihodke za 25 odstotkov. Klet Kapela je tako za leto 2008 izkazala 5700 € minimalnega dobička. Cilj Kleti je v dveh letih dvigniti prodajo vina z lanskih 350.000 litrov na 650- do 750 tisoč litrov, poleg tega pa se loteva tudi posodobitve vinogradov. Ti skupaj pokrivajo 100 hektarov; 6 ha so prenovili lani, do leta 2011 pa jih želijo obnoviti 30 ha. Od teh sto hektarov vinogradov je 18 ha v lasti Kleti Kapela, medtem ko so ostala zemljišča v dolgoročnem najemu. V povprečju grozdje Kleti Kapela do stiskalnice in hrastovih sodov, katerih zori, premeri deset kilometrov.
