S smrtjo papeža stvari »počivajo«, murskosoboška škofija pa vsaj do jeseni brez škofa?

Katoličane po vsem svetu je na velikonočni ponedeljek šokirala vest o smrti papeža Frančiška, ki je katoliško cerkev vodil vse od leta 2013.

Slabe štiri mesece pred tem, natančneje 29. novembra 2024, pa je kot strela iz jasnega udarila novica, da je sedaj pokojni papež Frančišek Petra Štumpfa imenoval za novega koprskega škofa.

V murskosoboški škofiji se tako že več mesecev ugiba, kdo bo nasledil Štumpfa, ki med tem opravlja vlogo apostolskega administratorja soboške škofije.

Imenovanje škofa dolgotrajno in strogo zaupno

Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji, nastala pa je na ozemlju nekdanjega Pomurskega naddekanata, z delitvijo dotedanje škofije Maribor.

Poročali smo, da je lahko uradna procedura imenovanja novega škofa dolgotrajna, postopek pa vodi apostolski nuncij v sodelovanju v Vatikanom.

Iskanje novega škofa je strogo zaupne narave, je za Sobotainfo pred dnevi pojasnil Aljaž Baša, župnik župnij Grad, Sveti Jurij in Kuzma.

V primeru smrti papeža se postopek imenovanja samodejno ustavi

Nuncij se pri iskanju primernega kandidata posvetuje z duhovniki, redovniki, redovnicami in laikati. Trije najbolj ustrezni kandidati se pošljejo v Rim, kjer jih obravnavajo kardinali, končno odločitev pa sprejme papež Frančišek.

Apostolski nuncij Jean-Marie Speich je 12. aprila 2025 zapustil Slovenijo in odšel na Nizozemsko, kar je že nakazovalo na to, da bo postopek verjetno trajal nekoliko dlje.

Je pa Baša že pred tednom dni opozoril, da se v primeru smrti papeža postopek samodejno ustavi.

S smrtjo papeža vse stvari »počivajo«

Stanislav Slatinek, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča Nadškofije Maribor ter predstojnik katedre za cerkveno pravo in inštituta za kanonskopravne vede na Teološki fakulteti v Ljubljani, je za Sobotainfo spregovoril o tem, kaj smrt papeža Frančiška pomeni za Škofijo Mursko Soboto in njenega naslednika.

Slatinek je že v uvodu povedal, da s smrtjo papeža, se pravi z »izpraznjenim sedežem papeške službe«, vse stvari »počivajo«.

»Ugasnile službe dikasterijev in kardinala«

Po pojasnilih Slatineka s smrtjo papeža delujejo le nujne službe:

»Ugasnile so vse službe, ki so nad dikasteriji (op. p. najvišji upravni organi za določeno področje v katoliški cerkvi). Recimo, dikasteriji za škofe, za duhovnike, torej tisti, ki najbolj odgovorno opravljajo službo pri izbiri novega kandidata. 

Ugasnila je tudi služba kardinala, ki vodi dikasterije, čaka se na novega papeža.«

Pred jesenjo bo postopek miroval

Kar se tiče izbire novega škofa za murskosoboško škofijo, bo treba počakati do izbire novega papeža, pa tudi do izbire novega nuncija, ki bo prevzel posle v Sloveniji.

»Ko bo novi nuncij prevzel posle v Sloveniji in ko bo novi papež sprejel službo, ko bo cerkev zopet dobila vse pomembne 'glave', ki vodijo te organe, potem se bo postopek nadaljeval.

Mi za zdaj nismo dobili nobene informacije, kdo bo novi nuncij, čaka se novega papeža. Ko bo novi papež, bodo vse te službe zaživele. 

Pred jesenjo se stvar verjetno ne bo začela nadaljevati.«

Kdo lahko postane škof?

Po kanonskem pravu so za ordinarija oziroma za škofa temeljne naslednje karakteristike:

• da je star 35 let,
• da je vsaj pet let že duhovnik,
• da ima primerno izobrazbo, po besedah Slatineka se zelo priporoča, da ima doktorat, če tega nima, pa vsaj magisterij iz teologije ali pa da je v teoloških vedah zelo izveden.

To naj bi obetalo, da bo dober sogovornik s cerkvenimi in pa tudi necerkvenimi oblastmi.

Nuncij poišče primernega kandidata, po besedah Slatineka običajno predlaga tri kandidate. Na svetem sedežu predloge pregledajo kardinali in izmed treh imen eno predlagajo papežu, tisto ime pa papež imenuje za škofa.