V sklopu svetovnega dneva beguncev je v Hiši Sadeži družbe potekala delavnica »Festival migrantskega filma«, kjer so se udeleženci skozi kratke filme seznanili z zgodbami ljudi, ki so bili iz različnih razlogov primorani zapustiti svoje domove.
Slovenska filantropija in Zavod Voluntariat od leta 2010 obeležujeta 20. junija svetovni dan beguncev s Festivalom migrantskega filma. V sklopu slednjega je tudi v Hiši Sadeži družbe potekala delavnica z naslovom »Festival migrantskega filma v Murski Soboti«.
Ljudje polni predsodkov in stereotipov
Na delavnicah, ki jih je vodila Neja Šmid iz Slovenske filantropije, so si dijaki Dijaškega doma Murska Sobota in ostali udeleženci ogledali filme povezane z migracijami, azilom in begunci. Po projekcijah je sledil pogovor, katerega tema je bil dom ter vzroki in posledice preseljevanja, med drugim je z mladimi »podebatirala« tudi o razliki med prisilno in prostovoljno migracijo ter potovanjem na legalen in ilegalen način, beseda pa je tekla tudi o tem, zakaj sploh prihaja do predsodkov in stereotipov, ki lahko naredijo več škode kot koristi.
Posneli bi film o migrantih živečih v Pomurju
Ker v Pomurju na omenjeno tematiko tudi preteklo leto ni bilo velikega odziva in prav zato, da bi se ta povečal, so se v Hiši Sadeži družbe odločili, da bodo drugo leto poskusili narediti kratki film v lastni produkciji. V film bodo vpeli zgodbe migrantov živečih v Pomurju, ki so prišli sem živet zaradi različnih zgodb - iz razloga politične, ekonomske, sedaj pa se pojavljajo tudi podnebne migracije, kje se ljudje selijo zaradi poplav, požarov, potresov, pojasni vodja Hiše Darko Krajnc.
Migrantom omogočiti dostojno življenje
Festival je posvečen vsem ljudem, ki so primorani zapustiti svoje domove in iskati zaščito izven svojega domačega okolja, saj migracije ostajajo eden izmed osrednjih globalnih trendov 21. stoletja. Z njim opozarjajo, da je nujno, da jim omogočimo dostojno življenje v naši skupnosti, saj so vsi le ljudje, ki so jih v migracijo prisilile različne življenjske situacije od nevzdržnih življenjskih pogojev in nesprejemanja oziroma celo preganjanja posameznikov in skupin na podlagi njihovih osebnih prepričanj in lastnosti, kot so politično prepričanje, etnično in kulturno poreklo, veroizpoved in spolna usmerjenost.
Šmid: Mladi se morajo zavedati svoje kulture
Do nacionalnih trenj prihaja predvsem tam, kjer je treba biti član določene kulture, da si dovolj vreden in kjer prihaja do dokazovanja: »Moja kultura je več vredna kot tvoja«, pove Šmidova. V mestih, kjer je veliko število migracij, kjer je medkulturni dialog na visoki ravni in kjer se o tem, da je pomembno te ljudi vključevati, zavedajo tudi učitelji in splošna javnost, tam se problemi ne pojavljajo in ne prihaja do trenj. Kot pojasni sogovornica, je za mlade najbolj pomembno, da se zavedajo, kdo so. Če imajo zavedanje o svoji kulturi, kaj te sploh je, oziroma če imajo znanje o svojih primarnih kulturah, torej kulturah svojih staršev, se problemi ne pojavljajo, saj so vsi samozavestni in se lahko razvijajo in udejanjajo.
