Pozor! Kulturna dediščina

| v Kultura

Z razstavo opozorili na stanje kulturne dediščine v Turnišču

V Turnišču je bila te dni predstavljena končna razstava likovne produkcije osnovne šole Turnišče in na ta način problematizirano stanje kulturne dediščine samega kraja in širšega okolja.

"Letošnja tema razstave »Iz zemlje vzeto«, se navezuje na Petkovo domačijo v Turnišču, zadnjo varaško cimpračo, ki je po vrhu še javnodobro, torej kulturni spomenik prepuščen samemu sebi. Učenci so preko instalacije in svojih likovnih izdelkov pokazali zanos, ki prekaša meje tustranega in postaja zares vzeto iz zemlje. Razstave nam vsako leto znova odkrivajo njihovo ustvarjalno, družbeno kritično in docela odraslo pojmovanje sveta«, je o razstavi povedal študent likovne pedagogike Gorazd Bence, ki vsako leto pomaga pri organizaciji in idejni zasnovi t.i. Aquilovih delavnic, ki jih vsako leto pripravlja OŠ Turnišče.



»Del projekta Petkova domačija, je tudi ta razstava, ki je neko sporočilo za širšo javnost, kako iz naravnega okolja izginjajo domačije, kako izgubljamo kulturno dediščino« je še dodal Jože Gutman, likovni pedagog na OŠ Turnišče.

 

Petkova domačija - zadnja cimprača v Turnišču se seli v Filovce



Petkovo domačijo so postavili konec 19. stoletja in je tipična prekmurska hiša, na zunaj preprost, vendar vsebinsko bogat in edinstven spomenik ljudskega stavbarstva in izginulega načina življenja Turnišča. V njej se nahaja tudi čevljarska delavnica, kar daje domačiji izjemni vrednost, saj je ravno Turnišče v preteklosti predstavljalo pomembno čevljarsko vas. Prav Ivan Petek iz omenjene domačije, je bil eden izmed 54 čevljarskih mojstrov, ki so v Turnišču samostojno delovali še v prvi polovici 20. stoletja.

"Kljub temu pa je njeno sedanje gradbeno stanje kritično, kar je odraz nenaklonjenosti širše družbe do zgodovinskih in bivalnih vrednot tovrstne materialne kulture. Petkova domačija je zatorej v smislu svojega nadaljnjega obstoja in pridobitve nove muzejske funkcije predvidena za prestavitev na drugo lokacijo, v nastajajoči muzej prekmurskega stavbarstva, v sosednje Filovce", je o problematiki in stanju domačije zapisala Liljana Medved iz ZVKDS OE Maribor.



Jože Gutman o razstavi:



 

Komentarji

tanyana

Turniščani borite se za svojo cimpračo. S pričujočo akcijo ste dokazali, da za projektom stoji več generacij; likovni izdelki otrok pričajo o neverjetni zrelosti, pripadnosti in ljubezni do kulturne zapuščine. Dokažite Sloveniji in svetu, da je Petkova domačija živ, avtohton organizem Turnišč!

Sonja

..hiša čaka, da ji pomagamo ostati na njeni zemlji.....
zakaj bi nekaj kar je tradicionalnega v vasi šlo ven, v drugo vas. Filovske cimprače so drugačne, pripovedujejo druge zgodbe..o lončarstvu. Mi pa imejmo cimpračo, ki bo pripovedovala zopet svojo zgodbo.

Ličika Rus

Jah, tako je to v naši čudoviti birokratski državi!
Istitucije si raje nakopljejo kopico preglavic s papirologijo za iskanje sredstev za preselitev dediščine, kot je Petkova domačija, kot pa da bi jo ohranile na svoji originalni lokaciji. Naši stokovnjaki včasih žal pozabljajo na poglavitno in strašno opevano načelo interdisciplinarnosti. Objekta ne gre kar tako peseliti iz okolice saj je ravno okolica tista, ki objekt postavi v prvoten celosten koncept. Več je namreč dejavnikov, ki Petkovi domačiji okarakterizirajo kot kulturno dediščino. Med njimi gotovo pomembnejši je prav njena lokacija med varošani v Turnišču!

Čestitke ob čudoviti razstavi in upam, da vam v Turnišču ne bodo nič 'iz zemlje vzeli'!!!

Lp, kulturna delavka :)

alter

Očitno je preselitev Petkove domačije cenejša od njenega vzdrževanja!

alter

NAŠ ČAS JE NAPOČIL, DANI SE NA VZHODU,
IN ŽETEV JE ZRELA, KOSE V DLAN.

ljudmila novak

Najprej vse čestitke tovarišu Gutmanu in (redkim) somišljenikom, ki še imajo posluh in občutek za dediščino in tisto malo kar je še ostalo pristnega od naših prednikov.
Kaj berem...da Petkovo domačijo trgajo iz varaške zemlje in jo selijo v Filovce...ne morem verjeti, nezaslišano. Že par let spremljam njeno počasno umiranje in če že prvotni lastniki niso mogli najti prave rešitve za njeno ohranitev, bi po pravici to pričakovala od občinskega sveta in župana (saj gre za spomenik lokalnega pomena, ki je kot tak nenadomestljiv). A kaj, ko je gospa Kultura že davno šla mimo njih, nekaterih pa morda ni niti srečala -:)
Vas lepo pozdravljam somišljenica, ljubiteljica Prekmurja, slovenske dediščine in (še vedno) aktivna Aktivistka.
P.S.: Že brusimo kose !!!

igica

Ma vse dol bujti, vse doj zaprafti, te sa pa naj pametjakoviči po glavej kučejo. Tak je tou v toj kurčevoj sloveniji. trbelo de se ven seliti.

boris kučko

Žalostno, da se v Varaši moramo sploh spraševati in opominjati o takšnih in podobnih stvareh. Upam, da nas stvar vsaj toliko zbudi, da se bomo ob problemu poslednje cimprače zavedali, da še imamo kar nekaj ojektov kulturme dediščine v podobnem stanju. Z takšnim objekti kot je Petkova domačija žal gubimo, trgamo, prodajamo,...identiteto!!! Žalostno, da smo Varašanci tako poceni!!!

Agata Herberstein

Dragi Varašanci stopite skupaj v teh težkih časih in ne dopustite, da bi biser vašega varaša - Petkova domačija - izginil. Ne morem razumeti plitvost župana in občinskih svetnikov, ki mislijo le na lastno rito ne pa na svojo zapuščino, ki bo v ponos njihovim svojcem. Kako ponosen bi bil njihov potomce, čez toliko in toliko let na ohranitev bisera varaša.
V preteklosti so res revnejši sloji prebivalstva kupili in preselili cimpračo na svoj majhen košček grude. V tem času tega res ni potrebno.
Vsa zahvala velja gospodu Gutmanu, da se trudi po svojih močeh za ohranitev kulturne dediščine in jo z zanesenjaštvom in vso svojo predanostjo prenaša na osnovnošolce.
Lep pozdrav Agata von.....

ljudmila novak

Dober dan vsi, ki vam je mar za našo kulturno in še kakšno dediščino,
vsi, ki smo bili v petek na prireditvi, na Petkovi domačiji smo lahko ugotovili, da Gutman, člani Mežnarskega ceja in domačini govorijo en jezik, župan Kocet (ki je izvoljen od teh ljudi, da varuje javno dobro in zastopa njihove interese) pa popolnoma drugega.
Po njegovem (verjetno) le njemu jasnemu govoru, smo mu želeli izreči iskreno sožalje, a je v hipu izginil kot kafra. Kakšna simbolika....saj vemo kdo najprej zapusti potapljajočo se ladjo?!
Po prireditvi, ki je bila čudovito zasnovana, smo se vsi počutili kot po pogrebu nekoga, ki nam je blizu. Enotni komentar ljudi, ki so po prireditvi med seboj še malo pokramljali pa je bil -"po toči zvoniti je prepozno"!
Zanima me kako se bodo počutili občinski, ko (če) se bodo vsak pri sebi vprašali: "ali sem storil vse kar je bilo v moji moči, da ta neprecenljivi spomenik ne bi iztrgali iz varaške zemlje"? Takrat bo že prepozno in tudi zvonovi Marije pod Logom ne bodo več pomagali.
Z žalostjo v srcu, Aktivistka in Agata von Herberstein

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi