Državna proslava ob 105. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Beltincih je privabila okoli 2000 obiskovalcev.
Pred gradom v Beltincih je bila sinoči državna proslava ob 105. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Slavnostna govornica je bila predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič.
Sledil je umetniški program z naslovom Med zemljo in nebom – razsežnosti prekmurske duše, ki ga je zasnovala Mateja Kokol.
Program je poudaril prekmursko kulturno dediščino in sodobne izraze umetnosti, z glasbenimi nastopi, recitacijami in video projekcijami.
Nastopila so številna znana imena
V program so bila vključena besedila mladega in prodornega avtorja ter letošnjega Cankarjevega nagrajenca Denisa Škofiča, pesmi Beltinčana Vlada Kreslina, ljudsko glasbeno izročilo v prepletu s sodobnostjo, elektronska glasba, video izjave in uglasbena poezija Ferija Lainščka.
Izvajalci so bili skrbno izbrani glede na njihove povezave in stike s Prekmurjem, s čimer želijo so organizatorji izkazali poklon vsem, ki so prispevali k temu, da lahko danes na prekmurskih tleh uživamo v bogastvu slovenske umetnosti, znanosti in športa.
Na proslavi je nastopila Marko banda in priložnostna glasbena zasedba, ki sta izvedli noviteto in nove aranžmaje skladatelja Leona Firšta. Kot solisti so skupaj z Vokalno skupino BeleTinke nastopili Dominik Bagola – Balladero, Nina Dominko, Sabina Cvilak, Saša Brezovšek, Regina in Samo Budna. Avdiovizualno točko je izvedel tudi v tujini priznani umetnik Kleemar.
Poezijo so interpretirali igralci Vladimir Vlaškalić, Jure Šimonka in Dario Varga. V okviru programa so bile predvajane tudi kratke video izjave, med drugim vrhunske potapljačice na vdih Alenke Artnik, svetovno priznane prekmurske astrofizičarke Andreje Gomboc ter dijakov iz prekmurskih krajev, ki so svoja razmišljanja o Prekmurju strnili v verificirane misli.
Glasbenikom in igralcem so se na odru pridružili tudi rokodelci tradicionalnih obrti, ki bodo s tem obogatili kulturni program.
Klakočar Zupančič: Združitev Prekmurja z matičnim narodom je opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj
Klakočar Zupančič je v slavnostnem govoru ozrla v zgodovino in izpostavila, da je madžarizacija, ki se je začela krepiti v 19. stoletju, predstavljala velik izziv za Prekmurce: »Madžarske oblasti so poskušale z vse večjo vnemo izbrisati slovenski jezik in kulturo, vendar so prekmurski duhovniki, učitelji in kulturniki neomajno širili slovensko besedo ter krepili narodno zavest.«
Ko je konec prve svetovne vojne leta 1918 prinesel velike spremembe na političnem zemljevidu Evrope, se je pred slovenskim narodom odprla priložnost za združitev vseh Slovencev v eno državo, je povedala.
»Združitev Prekmurja z matičnim narodom je imela izjemen kulturni in politični pomen. Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ga je madžarska oblast več stoletij zavirala. Združitev je bila tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje,« je dejala.
Dodala je, da je Prekmurje s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto obogatilo slovensko skupnost: »V letih po združitvi je ta pokrajina postala pomemben del slovenske kulture, gospodarstva in politike. Vendar Prekmurje ni izgubilo svoje posebnosti. Ohranilo je raznolikost, svojo prekmursko govorico in svoje običaje, kar je obogatilo celotno Slovenijo. A največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci.«
Združitev Prekmurja z matičnim narodom po njenih besedah ni le zgodovinski dogodek, ampak opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj: »Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin. Naša dolžnost je, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletata zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek,« je še povedala.
Sodelovali so tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav
Avtor scenografije je bil Matic Kašnik, kostumografinja Suzana Rengeo, za videoanimacije je poskrbel Den Baruca, za video portrete Ludvik Rogan, in za oblikovanje svetlobe Darjan Domadenik.
Na proslavi so sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije, veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester.
