Je resnico o izginotju 17 Pomurk in Pomurcev pogoltnila Mura ali pa je vzrok potrebno iskati drugje?
Nedavno je javnost pretresel primer pogrešanega lovca iz Domanjševec 58-letnega Alojza Denše, ki ga je policija po sedemnajstih dneh iskanja našla mrtvega v okolici Bukovniškega jezera. Kot so kasneje potrdili tudi svojci, je storil samomor. Njegovo izginotje je bilo tako pojasnjeno. A v pokrajini ob Muri ostaja še precej družin, ki si po mnogih letih iskanja svojcev še vedno ne morejo oddahniti.
V Pomurju je namreč še vedno pogrešanih 17 oseb, za katere svojci že leta ne vedo, kaj se je z njimi zgodilo. Sedem žensk in deset moških.
Ni jih …
Pa poglejmo podrobneje. Davorin Slivnjek je pogrešan 10 mesecev, medtem ko Ljudmile Oštir ni že dobrih 48 let. Terezijo Drvarič svojci iščejo vse od leta 1966, Štefan Mlinarič je brez sledu izginil deset let zanjo. Ljudmila Kermek je pogrešana 35 let, Franc Miklošič 32 let. Štefana Žavcera ni od leta 1984, Ivana Šarkezija od 1985, Milana Harija pa od leta 1989. Medtem Mathuro Kumar Suresh iščejo 23 let, Avguština Frasa 19 let, Ladislava Mujdrico pa 16 let. Ana Reyes Peralta je izginila leta 2008, Avguštin Antolin pa leta 2003. Ivan Krajnc je pogrešan štiri leta, Angelo Vozlič iščejo od leta 2012, prav tako Julijano Kodelo.
Za navideznim odhodom se lahko skriva hudo kaznivo dejanje
Ne policija, ne domači ne vedo, kaj se je zgodilo z njimi. Jih je pogoltnila Mura ali je treba vzroke iskati drugje? Kot pravijo na policiji, pogrešanje osebe v okolju, kjer živi in dela, navadno ni posledica kaznivega dejanja, je pa pogosto izraz in končni izid globljih konfliktov v osebi v interakciji z njenim okoljem. Najpogostejši povodi za odhod od doma so nesporazumi in prepiri v družini, temu lahko botruje tudi alkohol, marsikdaj pa so prisotni depresija in razne druge oblike odklonskega vedenja.
Pri mladoletnikih je motiv za beg največkrat nestrinjanje s starši in neuspeh v šoli. Po drugi strani pa policisti opozarjajo na primere iz preteklosti, ko so se za navideznim odhodom osebe skrivala huda kazniva dejanja. Lani sta se dve osebi po najdbi izjasnili, da se nimata namena vrniti v kraj bivanja.
Lani našli vse, ki so jih iskali – razen Davorina
Osnovne podatke o pogrešani osebi, splošnih okoliščinah pogrešanja in fotografijo pogrešane osebe policija objavlja tudi na svojih spletnih straneh, vendar izključno s soglasjem svojcev, nam pojasnijo na Policijski upravi Murska Sobota, kjer so lani izvedli 19 iskalnih akcij za pogrešane osebe in našli vse. Razen Davorina Slivnjeka.
»Najpogostejši način najdbe pogrešanih oseb v lanskem letu je, da so se sami vrnili domov, in sicer v osmih primerih. Drugi najpogostejši način najdbe pogrešanih oseb je bilo z opravljenimi poizvedovanji policije in z iskalnimi akcijami,« pojasnjujejo na policiji.
Čas odsotnosti iz okolja ni glavni element za začetek iskanja
Kot pogrešano osebo policija obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz določenega okolja in je policija o tem obveščena ali to sama zazna ter za njeno izsleditev izvede določene ukrepe. »Zmotno je mišljenje, da je glavni element za status pogrešane osebe časovni dejavnik odsotnosti iz okolja. Pri pogrešanjih je treba namreč nujno upoštevati logično sprejemljiv čas pogrešanja in vidik preteklih navad osebe, običajev, obnašanja, socialnih stikov ali poklicne dejavnosti,« pojasnjujejo na policiji.
Povezava med prijaviteljem in pogrešano osebo ni ključna
Pogrešano osebo lahko prijavi vsakdo. Bistven element je namreč nepojasnjena odsotnost osebe iz njenega okolja in sposobnost prijavitelja, da poda pomembne podatke. Razpisovanje iskanja v policiji ureja Navodilo o razpisovanju tiralic in iskanju oseb, medtem ko taktiko in metodiko iskanja urejajo Usmeritve za delo policije na področju iskanja oseb.
