ÂSlovani so se prvič naselili prav na prekmurskih tlehÂ

Za začetek povejte, zakaj ste se odločili prav za arheologijo?

V gimnazijskih letih sem večkrat bolj premišljevala na umetnostno zgodovino, zadnji trenutek pa sem si premislila, ker se mi je zdelo, da bi lahko bil študij arheologije zelo zanimiv. Privlačil me je skrivnostni svet arheologije in sem tudi sama žele odkrivati kot sem to videla na televiziji ali literaturi velika stara mesta ali velike piramide.

Kako se spominjate svojih študentskih let?

Kot gimnazijec imaš drugačno predstavo o samem študiju in pri arheologiji vidiš samo izkopavanja ter odkrivanje velikih zakladov, v resnici pa študij ni samo tak. V tistem času še ni bilo toliko znanj o tej vedi, študij pa je bil dokaj zahteven. Premagala sem te težave in vztrajala do konca, čeprav nad tem nista bila preveč navdušena starša, ker sta menila da v tem ni prihodnosti. Sam študij je bil lep, še posebaj v semestralnih počitnicah, ko smo lahko izkopavali, na primer na ljubljanskem Barju ali v Stični.

V katero obdobje segajo najstarejše odkrite najdbe na območju Pomurja?

Najstarejše najdbe segajo med koncem mlajše kamene dobe v prehod v bakreno dobo. Te najdbe smo odkrili v naselbini v Bukovnici, to je tako imenovani lengyelski kulturni horizont in se veže na madžarska najdbišča v tem času. Lahko govorimo o času preko 4000 let pred našim štetjem, enako velja tudi za najdišče na Novi tabli pri Murski Soboti. Študija, ki jo trenutno delamo bo pokazala, kako pomemben je bil naš prostor v tem času.

Koliko je gradnja avtocest pripomogla k večjemu številu arheoloških izkopavanj?

Čeprav smo bili okarakterizirani, da zaviramo gradnjo avtocest in se je zdelo nekaterim politikom to nepomembno delo, se moremo zavedati naslednjega. Naša država je podpisala Evropsko konvencijo glede ohranjanja arheoloških spomenikov, ki so tudi pod zemljo in se s tem zavezala, kot drugič mi nikakor nismo zavirali gradnjo avtocest. Arheologi so bili prvi, ki so prišli na delovišče in še pred rokom, ki je bil začrtan za gradnjo tudi svoje delo, tudi če je bilo potrebno delati tudi cele dneve, končali. S tem smo zelo bogati, bogatejši za našo preteklost, ki smo jo tukaj odkrivali in lahko smo ponosni, da smo imeli tako preteklost, da so tukaj cvetele kulture, ki jih lahko postavimo ob bok ostalim v slovenskem ali tudi srednjeevropskem prostoru.

V bakreni dobi je bila na našem območju tako imenovana Lasinjska kultura. Kaj je bilo za njo značilno in kakšne najdbe so bile najdene?

To je kultura, kateri arhitekturni ostanki so ohranjeni so v obliki nadzemnih stavb ali pa v obliki jam, kjer so prebivali v tako imenovanih polzemljankah. Največ ostalin, ki jih najdemo v teh naseljih iz te kulture, ki je trajala od 4000 do 3700 let pred našim štetjem, so keramični izdelki, ki so se najbolj ohranili, in čeprav je bila bakrena doba je bil baker izredno dragocen material, ki so ga prebivalci vedno nosili s seboj, tudi če so se odselili. Cenejši izdelki so bili kamniti in keramični, pri slednjih ločimo različne oblike od loncev, skled in čaš. Zanimiva je tudi sama izdelava, kakovost gline in okraševanje posode.

Povejte malo več o najdbah pri naselju Krog, kjer ste našli najstarejše žarne grobove v Sloveniji.

To je zelo impresivno grobišče, za katero so v Kielu ugotovili točno to kar smo sami predvidevali, da je iz 3500 let pred našim štetjem. To grobišče sodi v krog keramike z brazdastim vrezom in to je največje grobišče te kulture v srednji bakreni dobi. Ima 179 grobov, kar zagotovo sodi v sam evropski vrh in je tudi prvo žgano grobišče v Sloveniji. Znani so bili že posamezni grobovi te vrste, ne pa v takšen obsegu. V tem obdobju pa so umrle skeletno pokopavali, pri tem pa se čuti vpliv stare Badenske kulture, ki so svoje pokojne sežigali in to je znanilec novega prihajajočega ljudstva v naš prostor.

Zakaj je iz bronaste dobe relativno malo najdenih izdelkov predmetov iz brona na območje Pomurja?

Tako kot bakreni izdelki so bili dragoceni tudi bronasti izdelki in ni jih bilo dosti na razpolago, so pa prišli s trgovino v naše kraje. Takratni prebivalci so vedeli izdelovati izdelke iz brona, ki je zlitina bakra in mešanica drugih kovin, da so dosegli večjo trdnost za izdelavo orodja, orožja in nakita. Če govorimo o bronastodobni naselbini pri Olorisu, imamo nekaj bronastih predmetov, ki so primerljivi s predmeti najdeni iz istega časa v srednjeevropskem prostoru, vendar jih je zelo malo, saj smo našli le naselbine, ne pa tudi grobove.

Kaj lahko poveste o staro slovanskih ljudstvih, ki so živele v deželi ob Muri?

Vsekakor je to zanimiv pojav tukaj, ker ves čas če beremo Ivana Zelka, je on na območju Murske Sobote predvideval prvo slovansko naselbino še pred prihodom Madžarov, saj ime Sobota izvira iz slovanskega imena in ne madžarskega Szombat, ki pomeni dan v tednu. In zanimivo da smo prav v tej okolici našli toliko slovanskih najdb, ki sodijo v drugo polovico šestega stoletja, torej v čas, ko so se Slovani pomikali iz slovaškega moravskega prostora v panonsko nižino in počasi tudi do slovenskega prostora, kjer so se prvič naselili prav na prekmurskih tleh in nato šli naprej v ostale dele. Odkrita naselja v bližini Murske Sobote so izrednega pomena, sicer so živeli v zemljankah, kar pomeni tukaj prebivali kratkotrajno, poleg pa smo našli ogromno lončenih najdb in kovinske predmete, na Popavi tudi zlati uhan in avarski okov. Kar pa je še pomembno, odkrili smo edino žgano slovansko grobišče v Sloveniji z dvanajstimi grobovi na na najdbišču Popova 2, kar je prvovrstna najdba za Slovenijo.

V čem se arheološke izkopanine v Pomurju razlikujejo od tistih v preostali Sloveniji? Ali so kakšne specifike?

Nasplošno je situacija podobna glede same kulture, same izdelave orodja in orožja nekega časovnega obdobja, posebnost pa je bakrenodobno grobišče pri Krogu in je izrednega pomena za slovenski prostor, saj lahko ugotovimo tudi obrede, ki sodijo k samemu pokopavanju. Drugo je način pokopavanja ljudi v železni dobi. Slovenija pozna velike halštatske gomile, recimo na Dolenjskem, medtem ko je bil pri Murski Soboti odkrit povsem drugačen način pokopavanja.

Kako dobro je trenutno raziskano Pomurje napram ostali Sloveniji?

Zdaj bi lahko rekli, da je Pomurje dobro raziskano, to pa gre na račun avtocestne trase, na kateri smo izkopavali in našli toliko najdbišč, da smo ujeli priključek z ostalimi. Ko sem prišla v Mursko Soboto leta 1974 na delovno mesto je bilo Pomurje bela lisa glede arheoloških najdbišč, v glavnem le rimske gomile, ki so bile vidne, ostalo pa skoraj nič. Tako je bilo potrebno začeti od začetka in s bogati naše znanje.

Kaj je bilo največje presenečenje med odkritji v vaši karieri?

Na začetku leta 1976 je bilo to odkritje bronastodobne naselbine Oloris pri Dolnjem Lakošu, ker v tistem času v Slovenijo nismo poznali takšnih naselbin, niti ni bila še poznana sama bronasta doba. To je takrat postalo primarno delo za sistematična raziskovanja v slovenskem merilu. Kasneje pa seveda še bakrenodobno grobišče.

Edinstvena najdba naj bi bila tudi odkrit ženski kipec Venere, okoli katere je bilo dvignjenega veliko prahu…

Ta Venera ni edina najdena na teh najdbiščih, saj smo prvo našli še v poznih osemdesetih pri Bukovnici po zaslugi domačina Martina Györeka, ki je zvesto sledil mojim navodilom in pobiral najdbe po njivah. Tak kipec je bil najden tudi pri Turnišču prav tako iz bakrene dobe, odkril ga je muzejski kolega Branko Kerman, nazadnje pa je bila odkrita ta ravzpita Venera, ki jo je našel dr. Mitja Guštin na področju Nove table, ko so delali oskrbni center pri avtocesti. Ker je on bolj fleksibilen je razkril novinarjem kot edinstvena najdba v Sloveniji, mi pa smo jo v bistvu že imeli v našem muzeju, pa tega nismo potencirali.

Znano je, da je Pokrajinski muzej v Murski Soboti, v katerem ste delovali, premajhen. Kako rešiti problem?

Ravno zaradi tega sem dala idejo o gradnji arheološkega muzeja, ki ga v Sloveniji še ni in zakaj si ga ravno naša pokrajina ne bi zaslužila. Pri tej ideji sem obvisela, čeprav je bilo Ministrstvo za kulturo na začetku zelo navdušeno, nato pa je vse skupaj zamrlo, mogoče tudi zato, ker kolegi niso dovolj podprli te ideje. Prostori za naš muzej so vsekakor premajhni, tudi za shranjevanje predmetov, ki jih lahko dobivamo dnevno in to ne samo arheološke, temveč iz vseh strok, ki jih pokriva muzej. Prenos predmetov po vseh normativih in standardih za hranjenje v drug objekt brez predhodne obnove in prenove ni mogoč. Tudi stalno razstavo je potrebno ves čas obnavljati. Sama sem že v pokoju, zaposleni v muzeju in vodstvo pa se bodo s tem vprašanjem ubadalo še naprej.

Ali Pomurje zna izrabiti svojo izjemno arheološko dediščino za razvoj turizma?

Ne bi rekla. Koliko smo uspeli in to z zelo majhnim denarjem smo nekaj stvari pokazali javnosti z občasnimi razstavami, ki pa niso bile niti študijske razstave, ampak zgolj informativnega značaja. Nekaj razstavljenih predmetov je le delček bogate dediščine, ki bi jo bilo treba predstaviti celovito. Jaz pogrešam vključevanje muzejske ponudbe v turistično ponudbo mesta. Mi se trudimo, da pošiljamo informacije agencijam, bližnji turistični subjekti pa bi se morali potruditi in ponujati več svojim gostom.

Kakšno je vaše mnenje o abolaciji za arheološke najdbe, ki jo je naredilo Ministrstvo za kulturo?

Prav je, da imamo seznam predmetov, kdor pa je kaj skril pa tudi zdaj ne bo izdal. Naš muzej bedi nad vso premično dediščino, saj ti ljudje pokažejo predmete, vprašajo za starost ali vrednost, nekateri prinesejo tudi v odkup. Tukaj v Pomurju to ne predstavlja tak problem, problem je tam kjer so divji kopači in iskalci zakladov na primer ob Ljubljanici, pri nas smo naključne najdbe ljubiteljev in zbiralcev že vse sproti popisali.

Verjetno ste že kdaj naleteli na očitke, da so arheološka izkopavanja neracionalno zapravljanje denarja. Kaj bi sporočili ljudem, ki so takega mnenja?

To je večna tema, pred kratkim je novinar v nedeljskem popoldnevu o nas govoril slabšalno kot žličkarji, kakor da to ni nas nacionalni ponos kot vsak kulturno zgodovinski spomenik, ki ga imamo, pa naj bo to spomenik, graščina ali cerkev. Za vse najdemo spoštljive izraze in tudi za to bo potrebno, kajti to je naše bogatstvo, preteklost, pa čeprav najdbišče manjše od veličastne Troje. Pri vsaki najdbi je imamo podatek več in je zapolnjena neka vrzel. Mislim, da je javnost sama dokaj dobro in pozitivno sprejela naše delo, da smo jim znali prikazati in povedati za kaj se gre, problem je mogoče večji pri sami politiki, ki je negativen odnos ustvarila že pred začetkom izkopavanj.

Kaj počnete zdaj, ko ste uradno v pokoju?

Dela mi ne zmanjka, saj sem se zavezala, da bom projekt arheoloških najdbišč na avtocesti v naši pokrajini izpeljala do konca. Izbrana sem za publiciranje teh najdbišč, ki sem jih sama vodila, zato vse dobivajo svojo monografijo, svojo končno strokovno publikacijo. Do konca leta 2012 naj bi bila vsa najdbišča obdelana.