Več pomurskih občin je na spletnih straneh v sklopu projekta Evropske unije opozorilo na previsoke količine zavržene hrane.
Skoraj polovica užitne in zdrave hrane je vsako leto s strani evropskih gospodinjstev in trgovin zavržena.
V Evropski uniji letno nastane več kot 58 milijonov ton odpadne hrane, kar predstavlja približno 132 milijard evrov izgube.
Podatki iz leta 2020 razkrivajo tudi, da vsak evropski prebivalec v povprečju zavrže okrog 131 kilogramov hrane.
Skoraj polovica hrane zavržene, najhuje je na Cipru
Skoraj petdeset odstotkov užitne in zdrave hrane vsako leto zavržejo evropska gospodinjstva in trgovine. Tako znotraj Evropske unije vsako leto nastane več kot 58 milijonov ton odpadne hrane, kar predstavlja ocenjeno izgubo v višini 132 milijard evrov.
Podatki iz leta 2020 razkrivajo, da vsak evropski prebivalec v povprečju zavrže 131 kilogramov hrane. Večina te pa je povsem primerna za uživanje.
Na drugi strani pa podatki kažejo, da je kar 95,3 milijona ljudi v Evropski uniji, kar predstavlja 22 odstotkov prebivalstva, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti.
Po zavrženi hrani na prebivalca vodi Ciper z okoli 400 kilogrami. Izstopata tudi Belgija in Danska, kjer zavržejo med 221-250 kilogramov na osebo.
Sosednja Hrvaška in naša država se sicer lahko pohvalita z nižjo količino odpadkov na osebo, pri južnih sosedih ta znaša okoli 71, pri nas pa 68 kilogramov na osebo.
Rešitve so, a jih je treba udejanjiti
Približno deset odstokov hrane v maloprodaji, restavracijah, šolskih in drugih menzah, bolnišnicah ter gospodinjstvih se zavrže.
Po drugi strani pa si 37 milijonov Evropejcev vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega in uravnoteženega obroka.
Živilski odpadki imajo velik vpliv na okolje in predstavljajo približno 16 odstotkov skupnih izpustov toplogrednih plinov iz celotnega evropskega prehranskega sistema. Tovrstno početje tudi po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire (tla in vodo).
Vsi porabniki moramo zato razmišljati o učinkovitejši porabi hrane, ki bo zmanjšala količino zavrženih izdelkov.
Rešitve so v neposredni prodaji pri kmetih, v izobraževanju otrok o ravnanju s hrano ter ozaveščanju kupcev, ki preko zavržene hrane v smeti odlagajo tudi velike količine denarja.
Prav tako je ljudi potrebno podučiti o pravilnem shranjevanju in konzerviranju hrane ter povečati njihovo razumevanje označb za rok uporabnosti izdelka.
Evropska unija si prizadeva zmanjšati nastali problem do leta 2030
Države članice Evropske unije so se leta 2016 zavezale, da bodo izpolnile cilje glede izgube hrane in zmanjšanja količine odpadne hrane do leta 2030.
Vzpostavila se je Platforma Evropske unije za zmanjšanje izgub in odpadne hrane, v okviru Strategije »Od vil do vilic« pa so se okrepili ukrepi za preprečevanje izgub in odpadne hrane po celotni verigi.
Vlada Republike Slovenije je v okviru tega 23. decembra 2021 sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano z imenom »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«.
Kot rešitve zmanjšanja ostankov hrane evropski poslanci prepoznajo v tem, da se hrana s pretečenim rokom prodaja po znižani ceni, javni zavodi za oskrbo s hrano najamejo podjetja, ki izdelke pridelujejo lokalno, ostanke pa nato razdelijo revnim ljudem ali jih predajo v tako imenovane banke hrane. Slednje bi morale z neprodano hrano storiti tudi trgovine.
