Nujne zaloge za krizne razmere, ključne smernice za evropska gospodinjstva

Evropski prebivalci bi morali resno razmisliti o vzpostavitvi nujnih zalog hrane in osnovnih potrebščin, zlasti v trenutnih nestabilnih razmerah, svetuje najnovejše poročilo o civilni in vojaški pripravljenosti v Evropi, ki ga je objavil nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö kot posebni svetovalec predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, poroča revija Newsweek. 

Dokument opozarja, da je treba pripravljenost na krizne razmere jemati resno, še posebej v primeru vojne ali drugih večjih nesreč.

Evropska unija potrebuje boljšo krizno pripravljenost

Niinistö v svojem poročilu poudarja, da Evropska unija v preteklosti ni bila pripravljena niti na pandemijo covid-19 niti na ruski napad na Ukrajino. 

Zato priporoča, da Evropska unija preide iz zgolj reaktivnega odzivanja na krizne dogodke k proaktivni pripravljenosti. Svetovalec poziva evropske oblasti, naj gospodinjstvom svetujejo, kako si zagotoviti osnovno samooskrbo za vsaj 72 ur v primeru izrednih razmer. 

Prav tako priporoča, da države članice prebivalstvu zagotovijo smernice o ustvarjanju zalog, evakuacijskih postopkih in dostopu do nujnih storitev.

Poročilo vključuje tudi seznam osnovnih potrebščin, ki bi jih moralo imeti vsako gospodinjstvo v primeru nujnih razmer, vključno z zalogami hrane, pijače, zdravil, svetilko in radijem na baterije. Namen teh smernic je pripraviti prebivalce na različne vrste kriz, od pandemij in ekstremnih vremenskih razmer do morebitnih oboroženih konfliktov.

Pripravljenost Evropske unije na morebitne grožnje

Dokument svari tudi pred možnostjo ruske agresije, čeprav ta ni edina potencialna grožnja. Newsweek navaja, da poročilo opozarja na širše posledice takšnih dogodkov, ki bi vplivale na vseh 27 držav članic. 

»Ozemeljska celovitost in politična neodvisnost vsake države članice sta neločljivo povezani s celovitostjo drugih držav članic in Evropske unije kot celote,« piše v poročilu. 

Pripravljenost in samooskrba prebivalcev sta zato v središču predlagane strategije, ki Uniji predlaga, naj aktivno ozavešča prebivalstvo o pomenu samooskrbnega vedenja.

Poleg priporočil za prebivalce poročilo predlaga tudi druge ukrepe na ravni Evropske unije, kot je povečanje proračuna za varnost in pripravljenost na krize na 20 odstotkov ter krepitev izmenjave obveščevalnih podatkov med državami članicami.

Dokument, obsežen 165 strani, so v sredo uradno predstavili Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije.