Psihološka samopomoč

Predlagam ustanovite Skupine za psihološko samopomoč za območje Pomurja.
Take skupine so že stalna in uspešna  praksa v kar nekaj slovenskih mestih, po mojih informacijah pa kaj podobnega pri nas še ni.
Namen skupine je predvsem nuditi varno okolje za izražanje čustev, misli, strahov... ki jih sicer ne zmoremo, za debato o sebi in svetu v katerem živimo itd.
Skupine pa sčasoma seveda razvijejo neko svojo dinamiko.

Skupina ni mišljena kot nadomestek terapije, ampak kot neke vrste "dodatek". Seveda tudi socialni aspekt ni zanemarljiv, saj je dobrodošla priložnost za interakcijo z drugim predvsem za ljudi, ki so anksiozni ali bolehajo za socialno fobijo.

Mislim, da je iz razloga ker so psihološke težave še vedno stigmatizirane (in glede mojih izkušenj tu Pomurje prednjači) to dobra priložnost za izražanje tistih stvari, ki jih drugače iz takih in drugačnih razlogov zatiramo in tako vabim interesente, da se javijo (lahko tudi na ZS), saj če teh ni, seveda tudi skupina ne more zaživeti.

Cave, prosim da malo bolje razložiš, kako si si to zamislil.... Kdo bi to vodil? Mislim, da bi to moral biti človek  z ustrezno izobrazbo (beri psihoterapevt), ki se na skupinsko terapijo spozna. Sicer omenjaš, da bi to naj bil dodatek terapije, vendar taka skupina definitivno rabi nekoga, ki bi jo vodil. In kakšna bi bila skupina-odprta ali zaprta? DInamika se med tema zelo razlikuje in tudi pripravljenost sodelovati in zaupati drugim članom skupine je v odprti skupini drugačno kot v zaprti. Če pri nas še ni take skupine, je po mojem zaradi tega, ker ni takega strokovnjaka, ki bi to lahko opravljal, tisti, ki pa so, pa so že zaposleni drugje in enostavno nimajo časa. Psiholoških težav pa je ogromno in bo še dalje več. Načeloma je ideja izvrstna, vendar kot pravim, pod vodstvom strokovnjaka.

Jaz mam nekaj izkušenj s strokovno vodenimi in "amaterskimi" skupinami.
Oboje imajo svoje prednosti, ampak meni osebno bolj ustrezajo "amaterske", predvsem zaradi tega, kar je tam "stalna zasedba", ki skupaj raste. Kot si sam omenil, je odprta skupina manj primerna za poglobljeno delo, s tem se strinjam, so pa vse strokovno vodene odprte narave, ker so pač strokovnjaki najeti od nekega društva in tam se pač ne moreš iti "elitizma".
Skupina bi bila zaprta z možnostjo sprejetja novih članov, v kolikor se vsi strinjajo.
Kot san že omenil, primarni cilj te skupine ni terapija, ampak ponuditi varen prostor za izmenjavo vsega kar pač leži na duši.  Je pa to seveda tudi lahko zelo terapevtsko.
Za uspešno delovanje skupine pa je potrebna določena stopnja odgovornosti in resnosti s stranji vseh sodelujočih.  Nenazadnje je trenutek ko sprejmeš odgovornost za svoje življenje zelo pomemben dosežek  pri odpravljanju psihičnih težav in na take ljudi, se tu cilja. Na take ki želijo delati, se izpostaviit, storit korak naprej... ker pri terapevtu se marsikdo sede na kavč, prekriža roke in si misli: "No majstore, uštimaj me".
Skratka strokovnjaka ne bo, (no, mogoče kdaj v prihodosti že).
Jaz sempač  izrazil svojo zamisel, ker se mi zdi, da je to potrebno v našem okolju, v vsakem okolju in če bo interes, ne dvomim, da se zadeva lahko uspešno izpelje.
A treba bo sodelovati in biti proaktiven :)

Cave, ti maš dobre zamislia, samo meni se zdi, da te bodo "povozili" z glupimi pripombami in nerazumevanjem  zadeve. Ponavadi ljudje ne priznajo radi, da rabijo take vrste pomoč. Žal. Vseeno upam, da ti rata.

Hvala :)
Bomo videli.