Prekmursko predkrščansko verovanje
Zdravo. Zanijmlen se za stara slovanska predkrščanska verovanja in bi rad znao, či što od vas kaj zna o ton; npr. v koj so vrvali stari prekmurci, porabci, međimurci, štere bugouve, poubogouve so slavili, kak so pravili šterume praznike ter či slučajno što zna ge su bilij locejrani stari "poganski" templji v prekmurje...
Kelko je znanoga, naj bi praf v Prekmurje slavili boga Peruna.
Obujanje slovanske stare "poganske" vere je v drujgij državaj že preci popularno, v Sloveniji obstaja npr. drujštvo Staroverci, na hrvaškon pa Svarica... bilou bi lepo ka bi se čimveč tej tradicij, rekof ohranilo, napisalo nekam, dokeč se šče bole ne pozabi. Znan ka je krščanstvo dosta gor poubralo; npr. boga Svetovida so spremejnili v "Svetoga Vida" (npr. cervica pri Bukovniškon jezere je po mojen bijla prvo namenjena tume božanstve).
Ali bi bil što zainteresejrani, ka bi v Prekmurje ustanovili nekšno podobno društvo?
opis novodobnoga "neopaganizma" po svejti:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Staroverstvo
primer "(neo)poganske" svadbe v Rusiji
www.youtube.com/watch
Komentarji
nekaj san ščel napijsate, pa vijden ka če si več kak 5 minut prijavljen na sobotainfo.com, te se moreš na novo prijaviti in ti ves komentar ide v nič...
Torej malo zmede, za misliti... NAJSTAREJŠA "STARA ZAVEZA" - !!!EVER!!, TORA, PETEROKNJIŽJE/PENTATEUCH, ALI LENINGRAJSKI KODEX:
Verjetno te vsi pravili, če bi vas pijtal kda je nastala, ka "pred našim štetjem"...
V šoli so vas fčilij "zelo stara, arhaična,... knjiga imenovana Tora, ki pa je ne boste verjeli bijla napijsana v 11. stoletji (cca 1008) PO Kristuse Jezuši !
A kljub vsemi, vse drujge knjige, viri, citati, etimološke izpeljave, wikipedija, enciklopedije, "nova" zaveza,... temeljijo na toj knjigi, oziroma cejla zgodovina (History; IZ-TORIa; Stories from Toraj) ...
Telko o ton, kak "sveta" in "stara" je krščanska cerkef pa judje sami...
To pa so napravili "sveta leta inkvizicije", krvavih krščanskih pohodov nad "poganske" narode, požigi največjih antičnih knjižnic staroga sveta, največjih znanstvenih in humanističnih del... lidje so goreli v plamenaj kak te knjige, štere so nej bile deležne "svetega semitskega usmiljenja". Tak so papeži pokurili celo vse glavne izvirnike "stare" tore v Evropi, samo ka bi prikrili sled, ka je "nova" zaveza starejša od tore in ka sta potemtakem obe okultistični knjigi! To so marljivo delali od 5. stoletja naprej, iz časa "carja" Konstantina...
Seveda je tuj prvo krščanstvo kak ga poznamo gnesden pred ton nej obstajalo v ton konteksti - pred 11. stoletjem naše ere, saj so prvoga Jezuša Kristuša začnole upodabljati na krijže pribitoga od 12-13 stoletja "naše" ere naprej...
V nekdanjem panonskem območju, ki ga naseljujejo predniki prekmurskih Slovencev in Slovakov, lahko opazimo zanimiv preplet verskih prepričanj. Prvotno so panonski Slovani sledili poganskim verovanjem, in kljub procesu pokristjanjevanja so naskrivaj ohranili številne poganske običaje. Med temi izstopata panonska kneza Pribina in Kocelj, ki sta pragmatično sprejela krščanstvo, da bi utrdila sodelovanje s Franki. Kljub temu je knez Svetopolk ostal zvest poganskemu verovanju, saj je naskrivaj častil Peruna, bogatega zgodovinskega lika in slovanskega boga strele ter nevihte.
V zgodovini panonske regije se izriše slika upora proti pokristjanjevanju, ki ga je izrazil posavsko-panonski knez Ljudevit Posavski. S pripadniki svoje vojske je zavrnil širjenje krščanske vere. Hkrati pa je v samem jedru Prekmurja preživela nenavadna poganska navada, kjer so skozi luknjo v murvi porinili bolnega otroka. To naj bi bilo povezano s prepričanjem v obstoj drevesnega duha, ki ima zdravilne moči.
Bog Perun, ki je v slovanskem mitološkem kontekstu simboliziral strelo in nevihto, deli podobnosti s germanskim bogom Thorom in grškim bogom Zeustom. Te vzporednice odražajo skupne elemente v evropskih mitologijah, ki so si kljub geografskim razlikam delile nekatere podobnosti.
Tudi danes se v folklornih izročilih ohranja sled poganstva. V Porabju na Madžarskem se v primeru nevihte še vedno omenja, da Perun pošilja "Perün fčesno," kar poudarja preživetje mitoloških elementov v vsakdanjem jeziku.
V okolici Bukovniškega jezera v Prekmurju so opazili energetske točke, ki jih povezujejo s starodavnimi verovanji. Prav tako je potok Mokoš, poimenovan po slovanski boginji Mokoš, prisoten v isti regiji. Vse to nakazuje, da so sledi poganstva globoko vkoreninjene v duši prekmurskih Slovencev, ki ohranjajo spoštovanje do svoje bogate kulturne dediščine.
V zgodovini prekmurskih Slovencev je tudi obilje kulturnih izrazov, ki so ohranjali stik z njihovimi koreninami. Kmetje so na primer tradicionalno prinašali srečo v svoje domove z nameščanjem podkev na notranjo stran hleva, verjamejoč, da bodo s tem odgnali more in zle duhove, ki bi lahko prinašali nesrečo v njihova življenja.
Poleg tega so se prekmurski kmetje udeleževali tradicionalnega običaja kurjenja kresov ob veliki noči. Ta gesta je nekoč simbolizirala odganjanje zimske teme in hkrati predstavljala obredno očiščenje. Kresovi so tako postali povezovalni element med prekmurskimi Slovenci in njihovo bogato kulturno dediščino, ki je tesno prepletena z verovanji in običaji, prenesenimi iz generacije v generacijo.
V preteklih časih so prekmurski kmetje pridelovali zanimiva prepričanja in običaje v povezavi z lokalnim okoljem. Verjeli so, da so krastače v resnici lahko čarovnice, zato so jih nekateri kmetje pobijali, saj je obstajal strah pred tem, da bi čarovnice prinesle nesrečo ali uroke.
Posebna prepričanja so bila povezana s pogledom v oči čarovnice, saj se je verjelo, da bi to lahko pritegnilo zle sile. Čarovnice so se pogosto povezovale z uroki, še posebej nad otroki ali živino. Obstajalo je prepričanje, da bi otrok ali živina zbolela, če bi čarovnica izrekla komplimente. Da bi se zaščitili pred uroki, so navadni ljudje govorili "Fuj te boj," kot nekakšen obred zaščite pred morebitnimi čarovniškimi vplivi. Ta izraz je odražal njihov strah in hkrati skušal odvrniti morebitne negativne energije.
Tako so lokalni običaji in prepričanja v prekmurski regiji odražali kompleksno mrežo verovanj in praks, ki so se prenašale skozi generacije ter oblikovale kulturo in tradicijo skupnosti.
Slovenci in Slovaki delimo bogato zgodovinsko in jezikovno povezavo, ki sega v srednji vek. V tem obdobju so bili prekmurci in Slovaki skupaj del spodnje Panonije, nato pa tudi Velike Moravske, pod vodstvom istega kneza. Ta povezanost je izražala tesno združenost med obema skupnostma, medtem ko so ostali Slovenci spadali pod vladavino Karantanije.
Danes se odraža skupna kulturna dediščina med Prekmurci in Slovaki, ki se odraža tudi v jeziku. Številne besede so se ohranile in razvile na obeh straneh, kot so "ešče" (še), "kefa" (krtača), "mrkva" (korenček), "tanjer" (krožnik), "potač/otuč, kotačka" (kolo), "dvere" (vrata), "flaška" (steklenica), "fčela" (čebela), "ogrke/uhorky" (kumarice), "vankiš/vankuš" (vzglavnik), "ograd/záhrada" (vrt). Te skupne besede odražajo globoko zakoreninjene jezikovne in kulturne vezi med Prekmurci in Slovaki, ki so se ohranile skozi stoletja.
V nekdanjem panonskem območju, ki ga naseljujejo predniki prekmurskih Slovencev in Slovakov, lahko opazimo zanimiv preplet verskih prepričanj. Prvotno so panonski Slovani sledili poganskim verovanjem, in kljub procesu pokristjanjevanja so naskrivaj ohranili številne poganske običaje. Med temi izstopata panonska kneza Pribina in Kocelj, ki sta pragmatično sprejela krščanstvo, da bi utrdila sodelovanje s Franki. Kljub temu je knez Svetopolk ostal zvest poganskemu verovanju, saj je naskrivaj častil Peruna, bogatega zgodovinskega lika in slovanskega boga strele ter nevihte.
V zgodovini panonske regije se izriše slika upora proti pokristjanjevanju, ki ga je izrazil posavsko-panonski knez Ljudevit Posavski. S pripadniki svoje vojske je zavrnil širjenje krščanske vere. Hkrati pa je v samem jedru Prekmurja preživela nenavadna poganska navada, kjer so skozi luknjo v murvi porinili bolnega otroka. To naj bi bilo povezano s prepričanjem v obstoj drevesnega duha, ki ima zdravilne moči.
Bog Perun, ki je v slovanskem mitološkem kontekstu simboliziral strelo in nevihto, deli podobnosti s germanskim bogom Thorom in grškim bogom Zeustom. Te vzporednice odražajo skupne elemente v evropskih mitologijah, ki so si kljub geografskim razlikam delile nekatere podobnosti.
Tudi danes se v folklornih izročilih ohranja sled poganstva. V Porabju na Madžarskem se v primeru nevihte še vedno omenja, da je "Perün fčesno," kar poudarja preživetje mitoloških elementov v vsakdanjem jeziku.
V okolici Bukovniškega jezera v Prekmurju so opazili energetske točke, ki jih povezujejo s starodavnimi verovanji. Prav tako je potok Mokoš, poimenovan po slovanski boginji Mokoš, prisoten v isti regiji. Vse to nakazuje, da so sledi poganstva globoko vkoreninjene v duši prekmurskih Slovencev, ki ohranjajo spoštovanje do svoje bogate kulturne dediščine.
V zgodovini prekmurskih Slovencev je tudi obilje kulturnih izrazov, ki so ohranjali stik z njihovimi koreninami. Kmetje so na primer tradicionalno prinašali srečo v svoje domove z nameščanjem podkev na notranjo stran hleva, verjamejoč, da bodo s tem odgnali more in zle duhove, ki bi lahko prinašali nesrečo v njihova življenja.
Poleg tega so se prekmurski kmetje udeleževali tradicionalnega običaja kurjenja kresov ob veliki noči. Ta gesta je nekoč simbolizirala odganjanje zimske teme in hkrati predstavljala obredno očiščenje. Kresovi so tako postali povezovalni element med prekmurskimi Slovenci in njihovo bogato kulturno dediščino, ki je tesno prepletena z verovanji in običaji, prenesenimi iz generacije v generacijo.
V preteklih časih so prekmurski kmetje pridelovali zanimiva prepričanja in običaje v povezavi z lokalnim okoljem. Verjeli so, da so krastače v resnici lahko čarovnice, zato so jih nekateri kmetje pobijali, saj je obstajal strah pred tem, da bi čarovnice prinesle nesrečo ali uroke.
Posebna prepričanja so bila povezana s pogledom v oči čarovnice, saj se je verjelo, da bi to lahko pritegnilo zle sile. Čarovnice so se pogosto povezovale z uroki, še posebej nad otroki ali živino. Obstajalo je prepričanje, da bi otrok ali živina zbolela, če bi čarovnica izrekla komplimente. Da bi se zaščitili pred uroki, so navadni ljudje govorili "Fuj te boj," kot nekakšen obred zaščite pred morebitnimi čarovniškimi vplivi. Ta izraz je odražal njihov strah in hkrati skušal odvrniti morebitne negativne energije.
Tako so lokalni običaji in prepričanja v prekmurski regiji odražali kompleksno mrežo verovanj in praks, ki so se prenašale skozi generacije ter oblikovale kulturo in tradicijo skupnosti.
Slovenci in Slovaki delimo bogato zgodovinsko in jezikovno povezavo, ki sega v srednji vek. V tem obdobju so bili prekmurci in Slovaki skupaj del spodnje Panonije, nato pa tudi Velike Moravske, pod vodstvom istega kneza. Ta povezanost je izražala tesno združenost med obema skupnostma, medtem ko so ostali Slovenci spadali pod vladavino Karantanije.
Danes se odraža skupna kulturna dediščina med Prekmurci in Slovaki, ki se odraža tudi v jeziku. Številne besede so se ohranile in razvile na obeh straneh, kot so "ešče" (še), "kefa" (krtača), "mrkva" (korenček), "tanjer" (krožnik), "potač/otuč, kotačka" (kolo), "dvere" (vrata), "flaška" (steklenica), "fčela" (čebela), "ogrke/uhorky" (kumarice), "vankiš/vankuš" (vzglavnik), "ograd/záhrada" (vrt). Te skupne besede odražajo globoko zakoreninjene jezikovne in kulturne vezi med Prekmurci in Slovaki, ki so se ohranile skozi stoletja.
Zdravo. Zanijmlen se za stara slovanska predkrščanska verovanja in bi rad znao, či što od vas kaj zna o ton; npr. v koj so vrvali stari prekmurci, porabci, međimurci, štere bugouve, poubogouve so slavili, kak so pravili šterume praznike ter či slučajno što zna ge su bilij locejrani stari "poganski" templji v prekmurje...
Kelko je znanoga, naj bi praf v Prekmurje slavili boga Peruna.
Obujanje slovanske stare "poganske" vere je v drujgij državaj že preci popularno, v Sloveniji obstaja npr. drujštvo Staroverci, na hrvaškon pa Svarica... bilou bi lepo ka bi se čimveč tej tradicij, rekof ohranilo, napisalo nekam, dokeč se šče bole ne pozabi. Znan ka je krščanstvo dosta gor poubralo; npr. boga Svetovida so spremejnili v "Svetoga Vida" (npr. cervica pri Bukovniškon jezere je po mojen bijla prvo namenjena tume božanstve).
Ali bi bil što zainteresejrani, ka bi v Prekmurje ustanovili nekšno podobno društvo?
opis novodobnoga "neopaganizma" po svejti:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Staroverstvo
primer "(neo)poganske" svadbe v Rusiji
www.youtube.com/watch