SNG Drama Ljubljana, Lev Nikolajevič Tolstoj: ANA KARENINA, drama

Ponedeljek, 25. januar 2016, ob 19.00

SNG Drama Ljubljana, Lev Nikolajevič Tolstoj: ANA KARENINA, drama

Slovenski abonma in izven

Cena vstopnice: 15 € dijaki, študentje: 12 €

Info: www.zkp-lendava.si   02/577 60 24

Naslov izvirnika: Анна Кaренина

REŽISER: Dušan Jovanović

Igrajo: Polona Juh, Matjaž Tribušon, Črt Veselko/Maksim Kajtimar Rozman, Valter Dragan, Iva Babić, Maja Sever, Klemen Janežič, Barbara Žefran, Gorazd Logar, Zvone Hribar, Matija Rozman, Zvezdana Mlakar

Ana Karenina (1875-77) je eden najbolj pretresljivih romanov svetovne literature, ki je prevzel generacije bralcev po vsem svetu. 

To je srhljivo lepa ljubezenska zgodba, polna kesanj, upanj in razočaranj. Ljubezen je v tem romanu območje človekovih najglobljih iskanj in teritorij morebitne odrešitve, hkrati pa dinamit, ki razstreli predsodke, premakne družbene konvencije v temeljih in pomeni tisto silovitost in moč, s katero se posameznik upre vladajočemu redu, čeprav v tem uporu izgori in propade. To je tudi zgodba o posameznikovem iskanju drugega v svetu, ki nas na videz združuje v skupnost, v resnici pa nas zaklepa v osamljenost. 

Čeprav prinaša roman tudi širok portret ruske družbe ob koncu devetnajstega stoletja, se naša nova odrska priredba osredotoča na ljubezenski trikotnik med Ano in njenima moškima: možem Kareninom in ljubimcem Vronskim. V tem območju romana odkriva neverjetno dramatičnost, ki nas pelje daleč stran od holivudske melodramatike.

Predstava traja 180 minut (3 ure).

O PREDSTAVI
Jovanovićeva odrska priredba (2015) znamenitega Tolstojevega romana Ana Karenina iz leta 1878 v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno. Zgodba o veliki neobvladljivi ljubezni, ki trči ob številne zunanje pa tudi ob nekatere notranje ovire, je zgodba o posamezniku/posameznici in o družbi, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. Ljubezen, ki trešči v življenje uglajene plemkinje, soproge in matere Ane Karenine, je prevelika za družbo in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane) zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost. Kratkotrajna izpolnitev v nedovoljeni ljubezenski zvezi je »kaznovana« z vsemi mogočimi omejitvami. Ana Karenina izgubi pravico do sina, družba njenega ranga jo zavrne in izobči. Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod.

Ana Karenina je velika ljubezenska zgodba svetovne literature, a je hkrati tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem.

Iz gledališkega lista
Prav gotovo je Ana Karenina roman prehoda iz obdobja, v katerem avtor v velikem zamahu slika zgodovinsko fresko in zmagoslavje nekega naroda, v čas dvoma, notranjih muk, spraševanja o temeljnih postavkah človeškega življenja, strahu pred smrtjo, strahu pred ne(z)možnostjo ljubezni in osamljenostjo. 

Znano je, da je Tolstoj po Vojni in miru začel zbirati material za roman o Petru Velikem, a si je premislil in menda po navdihu z nekim »preprostim« stavkom iz Puškina začel pisati roman o neposredni sodobnosti, o življenju treh družin, ki ga zaplete nenadno ljubezensko razmerje med poročeno plemkinjo Ano Karenino in mladim častnikom, grofom Vronskim. In v tem svojem nepričakovanem naslednjem romanu je spodnesel in postavil pod vprašaj skorajda vse vrednote, ki jih je tako veličastno vzpostavil v prejšnjem, čez vse slavljenem delu.

Darja Dominkuš: Vojna in mir v duši (odlomek)