Kako bo migrantska kriza vplivala na turizem v Pomurju?
Turistom se pojavljajo pomisleki o dopustovanju v krajih, skozi katere potuje na tisoče prebežnikov. Da je zaznati strah za lastno varnost, opažajo tudi ponudniki termalnih užitkov, čeprav zmanjšanega števila gostov ne opažajo. Da je temu tako, pa gre zasluge pripisati predvsem povečanemu oglaševanju, da je Slovenija varna država. A kljub temu tudi termalni turizem občuti negativne posledice migrantske krize.
Turiste zanima, kje so prebežniki
»Opažamo, da so gostje malo previdnejši, da veliko sprašujejo, da se zanimajo, kakšna je prehodnost mejnih prehodov. Tudi, ko pridejo sem, vprašajo, čez kateri mejni prehod se je najbolje vrniti domov,« pojasnjuje Igor Magdič, izvršni direktor Term 3000 – Moravske Toplice. A za enkrat odpovedi rezervacij zaradi begunske krize ne beležijo:
»Sama varnost tukaj na naših destinacijah ni vprašljiva, o tem se z njimi ne pogovarjamo, večinoma vedo, da smo v Sloveniji in slovenskih termah zelo varni. Predvsem pa se vprašanja nanašajo na prehode mej, čakalne dobe, kje so tisti mejni prehodi, kje so begunci, kjer so tisti mejni prehodi kjer beguncev ni.«
Med turisti strah za lastno varnost?
Se pa z nekoliko večjimi bojazni gostov srečujejo v Termah Ptuj in tudi bodeča žica ne pripomore k boljšemu počutju turistov. »Naša rezervacijska služba kar precej napora vlaga v to, da predvsem potencialnim in pa predvsem obstoječim gostom iz germanskih trgov precej pojasnjuje, da je pri nas varno,« komentira dogajanje direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš.
Izpad dohodka gostincem in frizerjem
Vpliv migrantskega toka je zaznal tudi Stanislav Rojko, župan občine Gornja Radgona. Kot je dejal v oddaji Radgonski ekran na TV Idea, naj turisti in drugi dnevni obiskovalci več ne bi sproščeno prihajali v Gornjo Radgono in širšo okolico: »Zaznavamo nek strah med ljudmi, ki v te kraje več tako sproščeno ne prihajajo. In to se pri prometu tudi pozna.«
Po njegovih besedah so bolj kot ponudniki prenočišč na udaru predvsem ponudniki storitvenega dela obrtnih dejavnosti: »Gostinci, frizerji, pedikerji oziroma vsi, ki izvajajo manjše storitvene dejavnosti, ki so vezane na dnevno zahajanje ljudi preko meje na eno in na drugo stran. Govorimo celo o 500 tisoč evrskem izpadu dohodkov v lokalnem okolju v tej sferi.« Z upadom prometa pa naj bi se soočali na obeh straneh meje.
