Darjan Slavic z Radomljami gradi uspešno prvoligaško zgodbo: »Če bi zavrnil to ponudbo, verjetno ne bi več dobil priložnosti«

Sobota bo minila v znamenju prekmursko-štajerskega derbija Mure in Maribora, nič kaj manj zanimiva pa ne bo niti nedelja.

Vroči Radomljani bodo po treh zaporednih zmagah gostili državne prvake Celjane, ki bodo v Domžalah gostovali po zgodovinski evropski preizkušnji v domačem mestu. Lahko »mlinarji« presenetijo tudi »grofe«?

Rumeno-črni, ki jih od letošnjega aprila vodi Darjan Slavic, so s tremi zaporednimi zmagami najbolj razigrana ekipa prvenstva. Radomljani so po Nafti 1903 in Primorju pred dnevi dobili še občinski derbi z Domžalami. Preobrat za zmago so začinili s štirimi doseženimi zadetki.

Slavic bo s svojimi varovanci v nedeljo lovil četrto zaporedno zmago in tako skušal izenačiti prvoligaški rekord kluba, še prej pa si je Prekmurec, ki si je dom ustvaril v avstrijski Radgoni, vzel čas za bralce Sobotainfo.

Z 41-letnikom, ki je večji del igralske in trenerske kariere preživel v Fazaneriji, smo v torkovem dopoldnevu klepetali v Murski Soboti, beseda pa je tekla tako o sedanjosti in prihodnosti v Radomljah kot o preteklosti pri Muri.

Vesel, ker se je odprlo tudi v napadu

Pred dnevi ste se razveselili tretje zaporedne zmage, v občinskem derbiju z Domžalami se vam je odprlo tudi v napadu.

Imeli smo malo težav s tem. Po nekaj tekmah smo izpostavili, da bi lahko šle v nasprotno smer, a je bilo ključno, da nismo bili konkretni. Tudi situacije so bile lepše, pa jih nismo izpeljali, zato smo bili kaznovani. Prva liga je raven, ko si za to kaznovan.

To je pripeljalo do tega, da smo še več delali na treningu. To smo iskali, vendar ne gre čez noč. Ofenzivni del igre v nogometu je vedno težji, rabi več časa kot igra v obrambi, zato smo temu dali več poudarka.

Imel sem občutek, da bo prišla tekma, ko se bomo izstrelili, če lahko tako rečem. Ta tekma je bila tista, ko smo bili konkretnejši, če gledam nazaj.

Kako pomembna je bila predhodna zmaga v Ajdovščini, do katere ste prišli z zadetkom v sodniškem podaljšku?

Zmaga daje dodatno samozavest. Konec koncev lahko nogometaše na treningih prepričuješ, da je v redu in je samo potrebno vztrajati, rezultat pa je realen in te vzdigne. Pravim, da je zmago 'čudo'. Ni te energije in psihologije, da bi lahko to opisal z besedami.

To je tisto, ki ti lahko ustvari možnost za serijo. Zmaga je bila prigarana, vendar smo si jo na koncu zaslužili. Veseli me, da je tekmo odločil igralec s klopi. Tako nismo samo zmagali, ampak smo 'dobili' tudi ekipo, dodatno širino. Zdaj pa nas čaka izziv, da obdržimo to raven.

Rad dela z mladimi nogometaši

Z izjemo Gnjatića, Koruna, Dobrovoljca in Velića je ekipa mlada. Vam je kot mlademu trenerju lažje delati s tako mladim moštvom?

Mislim, da mi je lažje, saj so fantje v razvoju, tudi sam se še razvijam kot trener. Precej izhajam iz tega, da sem bil pet, šest let pomočnik v članski ekipi in trener mladinske selekcije. To mi je v pomoč. Kot pomočnik v Muri sem se veliko ukvarjal z mlajšimi, skozi analizo ali popravljanje. To mi je domače.

Normalno pa je, da vsaka ekipa potrebuje izkušnje, brez tega v prvi ligi ne gre. Ključno je, da se trener ujame z izkušenimi nogometaši. Dobro je, da se z Urošem poznam še iz igralske kariere, igrala sva eden proti drugemu. S starejšimi fanti imamo iskren in neposreden odnos.

Zaenkrat to deluje in upam, da bo tako ostalo in bodo še naprej moja podaljšana roka, ne samo na igrišču, ampak tudi v slačilnici.

V zadnjih tednih vam gre dobro, kakšni so cilji za nadaljevanje sezone?

Biti moramo na realnih tleh, to je najbolj pomembno. Zdaj nas čaka zahtevna serija. Imeli smo neugoden žreb, saj nas čaka pet nasprotnikov, ki se borijo za vrh lestvice. Zdaj je to potrebno preživeti, vemo pa, kaj lahko nastane iz tega, potem je treba iti nad konkurente.

Veliko smo se že pogovarjali o tem, na to sem jih opozarjal, zato se z določenimi stvarmi nismo obremenjevali oziroma nas ni poneslo. Cilj ostaja obstanek. Sem pa igralcem pred sezono dejal, da ne želim, da od prvega pa do zadnjega kroga zasedamo deveto ali deseto mesto. To nam je nek cilj in izziv.

Sicer se nam je v sedmem in osmem krogu zgodilo, da smo bili deveti, zato sem dejal, da cilj zaenkrat ni izpolnjen. Zdaj smo se dvignili in k temu težimo. Zdaj moramo pokazati karakter in začeti gledati navzgor.

To ne pomeni, da govorimo o Evropi, bomo pa videli, kaj nam bo to prineslo. Je pa zagotovo boljše, če gledamo gor, kot pa dol, osredotočamo se na to. Videli bomo, kje bomo pristali ob koncu jesenskega dela prvenstva.

Predsednik po zmagi proti Domžalam z drugačnim nasmehom kot ponavadi

Koliko pomeni, da ste glavni v občini? Zdaj ste bili že nekajkrat boljši od Domžal.

Mislim, da igralci tega niti ne čutijo tako močno kot pa vodstvo kluba. Njim je to bolj iz srca. To je normalno, gre za sosedsko rivalstvo, kot ga poznamo tudi pri nas v Prekmurju. To so sosednji kraji, morda lahko primerjamo med rivalstvom Mure in Beltincev, morda v nekoliko manjšem obsegu.

To se je čutilo tudi po koncu tokratne tekme, ko je predsednik med nas prišel z malo drugačnim nasmehom kot po ostalih tekmah. Izpostaviti moram tudi navijače mlinarje. Res je, da se gre tudi za primat.

Za nogometaše je to dodatna tekma za samozavest. Domžale so skozi zadnjih deset let in več nekaj veljale, vemo, koliko reprezentantov Slovenije so že dale, zato je vsem izziv, da jih premagaš.

Ko omenjamo izzive, bo to verjetno tudi vrnitev na domače igrišče, saj boste pokalno tekmo z Olimpijo gostili v Radomljah.

To je bila želja, nas pa za tekme prve lige čaka še precej dela, od reflektorjev pa do tribune. To je velika investicija in se ne bo zgodilo preko noči. Igrišče je na odlični ravni, v primerjavi z ostalimi v Sloveniji imamo boljše pogoje. Vesel sem, da se ne rabimo nikamor voziti, vse treninge opravimo v Športnem parku Radomlje, v katerem imamo tudi klubski fitnes.

Zdaj bomo v pokalu za nagrado gostili Olimpijo, škoda le, da bo tekma na delovni dan že ob dveh popoldne. Vem, da bo tekmo spremljala celotna nogometna šola, zato bo to pravi praznik.

Vemo, kako je v Prekmurju, ko se na vasi zbere 500 ali pa tisoč gledalcev. To, da ligaških tekem ne igramo v Radomljah, je 'hendikap', vendar začenjamo s pokalom, nekega dne pa morda tudi s tekmami prve lige.

Moram pa izpostaviti tudi domžalsko igrišče. Glede na to, da na njem igrata dve ekipi in je igrišče zasedeno v vsakem krogu, je zelenica v zelo dobrem stanju že skozi celotno sezono.

Prvoligaška priložnost

V Radomljah ste prišlek, lahko bi rekli, tujec, kako so vas sprejeli tam?

V šali večkrat pravim, da je tujec vsak nogometaš, ki mu klub uredi prenočišče. Kar pa se tiče mene, imam v Radomljah od prvega dne pozitiven vtis. Vidi se dobrosrčnost in realnost, res so povezane. Slogan 'Zmoremo, hočemo, smo!' ni nekaj na pamet. Veliko delajo na tem, tudi vsi trenerji v akademiji.

Povezanost je velika, vsi so na realnih tleh, to se čuti že od prvega dne in glede tega se ni nič spremenilo. To moram pohvaliti in to nas tudi krasi. Tudi igralci, ki prihajajo, se morajo temu podrediti in večina se jih, v to jih 'prisili' celotna okolica.

Radomlje so vam dale prvo pravo prvoligaško priložnost. Čutite zaradi tega tudi kaj hvaležnosti?

Absolutno! Ko sem se razšel z Muro, je dejansko trajalo skoraj teden dni. Odločitev, ja ali ne... Z Radomljami smo se pogovarjali, da ekipo prevzamem po koncu sezone. Tudi če bo druga ali prva liga, v meni so videli trenerja za prihodnost in za več let, odločeno pa je bilo, da se nadaljuje z mladimi igralci.

Nato je naneslo tako, da so se odločili za prej in potem sem se moral odločiti hitro. Veliko je bilo pogovorov. Ne skrivam, da mi Mura pomeni ogromna, celotna družina je bila vpet v klub, v Sloveniji sem bil kot nogometaš in trener zgolj del Mure. Odločitev ni bila enostavna.

Veliko smo se pogovarjali, tudi z Robertom Korenom in predsednikom Robertom Kuzmičem. In kaj je bilo odločilno? Dejal sem, da ne pričakujem dviga plače, mi pa Mura ne more dati tega, kar lahko dajo Radomlje. To je priložnost v prvi ligi. To je bilo ključno.

Zavedal sem se, da verjetno ne bi več dobil priložnosti, če bi zavrnil to ponudbo. To je na koncu prevagalo, da sem se odločil za Radomlje.

V Fazaneriji se je zavedla svojega položaja

Člansko ekipo Mure ste vodili po odhodu Dejana Grabića. Ste morda kdaj pričakovali, da bi lahko dobili tudi dolgotrajnejšo priložnost v vlogi glavnega trenerja?

Iskreno povedano, ne, ker je bilo tudi povedano, da se bo trener iskal in sem začasna rešitev. Bilo je zgolj vprašanje časa, če bom v vlogi začasnega trenerja en teden ali pa mesec dni, saj so se želeli odločiti pravilno. Zavedal sem se položaja.

Če gledam nazaj, ne vem, če bi bil to zame primeren trenutek, saj nisem opravil priprav z ekipo. Morda je lažje komu, če nekdo pride s strani in prevzame ekipe. Ne bom rekel, da ima večjo avtoriteto, verjetno pa s strani igralcev dobi več spoštovanja.

S precej nogometaši sem bil soigralec, spoštovanje je bilo, so pa verjetno potrebovali nekoga s strani in jih prebudi. Je pa bil odziv v tistem trenutku odličen, čeprav smo pod mojim vodstvom povezali samo dve zmagi, vendar ni bilo enostavno. Ni bilo samozavesti, imeli smo malo točk.

Mislim, da smo šli v pozitivno smer in morda je bilo potem lažje tudi novemu trenerju, kar je bil kratkoročen cilj.

Iz stališča pritiska okoli Mure, navijaške publike, je kot domačinu verjetno lažje prvo trenersko zgodbo pričeti v Radomljah.

Začetek je zagotovo lažji. Tam se dejansko ukvarjam samo z ekipo, pritiska s strani je manj. Vemo, kako je pri Muri, če tukaj izgubiš tekmo in za nameček igraš še slabo ali povprečno, se hitro občuti negodovanje in pritisk. Kot domačin, ki se veliko giba po Murski Soboti, to občutiš še bolj.

To je raven višje, morda celo dva koraka, ki pa si ga nekdo, ki želi v tem poslu, prej ali slej želi. To je treba sprejeti. Menim pa, da je začetek članske trenerske poti, še posebej v prvi ligi, lažje v Radomljah.

Mislim, da jih je v Radomljah nekaj šlo čez to pot, tudi zdajšnji trener Mure. Tu je izhodišče, kako pa bom to izkoristil in kaj se bo dogajalo, pa je odvisno od številnih dejavnikov.

Nasveti Nedeljka Topića

S klubom vam za zdaj kaže dobro, kakšne so dolgoročne ambicije z rumeno-črnimi?

Pogodbo imam do konca sezone, tako smo se tudi dogovorili. Zavedal sem se, da sem na nekakšni preizkušnji. Kot trener vedno potrjuješ svoje ideje, ne veš pa, kakšen bo odziv na treningu, kako bodo ideje sprejeli nogometaši, nato pa je potrebno vse s treninge prenesti še na tekme.

To je nekaj, kar je ključno, da mi je zdaj lažje. Lastne ideje sem lahko dal na 'mizo' in potem tudi na igrišče. In to je tisto, kar me zelo veseli, se pravi, razmišljal sem pravilno.

Moram pa pri tem izpostaviti izkušene trenerje, predvsem Nedeljka Topića. Ko je potrebno sprejemati odločitve, se velikokrat spomnim na njegove usmeritve, saj izjemno razume nogomet in ima odličen občutek za nogomet.

Vedno mi je pokazal pravo pot, mi dal misliti, dal pravi nasvet, da me je doma še bolj 'bolela' glava. Zdaj vidim za nazaj, kaj je mislil s tem. Pomemben faktor, da ima vsak trener v mojih letih nekoga, kot imam jaz v njem in morda še katerega. Mislim, da vsak potrebuje nekaj takšnega.