Poletna vročina, pokošena polja in pomanjkanje vode predstavljajo velik izziv za prostoživeče živali.
Po koncu žetve in košnje se podoba slovenske krajine hitro spremeni. Polja ostanejo brez rastja, s tem pa številne prostoživeče živali izgubijo pomembno zavetje, vir hrane in zaščito pred vročino.
Na to opozarja Lovska zveza Slovenije, ki poudarja, da imajo v tem obdobju pomembno vlogo remize, krmne njive in zagotavljanje vode za divjad.
Zelena zatočišča sredi vročih polj
Remize oziroma manjši zeleni pasovi med obdelovalnimi površinami predstavljajo varno zavetje za divjad in druge živali. Nudijo senco, nižje temperature ter omogočajo varen prehod med posameznimi območji.
Pomembne so tudi cvetoče površine, ki zagotavljajo hrano opraševalcem, žuželkam in mladičem številnih vrst ptic.
Voda je v času suše ključnega pomena
Ob vročinskih valovih in daljših obdobjih brez padavin postane pomembna tudi oskrba z vodo. Lovci zato redno polnijo kaluže in druga vodna zajetja, saj s tem preprečujejo dehidracijo in izčrpanost divjadi.
Kot poudarjajo v Lovski zvezi Slovenije, lovke in lovci v poletnih mesecih z urejanjem remiz, krmnih njiv, košnjo in dovozom vode aktivno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja.
Kako lahko pomagajo obiskovalci narave?
Lovska zveza Slovenije ob tem poziva tudi obiskovalce narave, naj v vročih avgustovskih dneh ostajajo na označenih oziroma utrjenih poteh in imajo pse na povodcu.
Divjad in druge prostoživeče živali namreč v tem obdobju potrebujejo čim več miru, da se lahko umaknejo pred vročino in si v zavetju naberejo moči. Z odgovornim ravnanjem lahko k njihovemu varstvu prispeva prav vsak obiskovalec narave.
