V Pomurju več prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka kot v Sloveniji

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin za leto 2026. Med kazalniki zdravstvenega stanja je tudi delež prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka. 

Podatki kažejo, da Pomurje tudi po najnovejši objavi ostaja precej nad slovenskim povprečjem. Nacionalni inštitut je podatke v okviru projekta Zdravje v občini objavil aprila 2026, kazalniki pa večinoma vključujejo podatke za referenčno leto 2024.

Na ravni Slovenije se je vrednost kazalnika med objavama 2025 in 2026 povečala z 22,47 na 22,51 prejemnika na 100 prebivalcev. V Pomurski regiji je bila vrednost bistveno višja, saj se je s 26,83 povečala na 26,97. Pomurska vrednost je tako za 4,46 prejemnika na 100 prebivalcev oziroma približno petino višja od slovenskega povprečja.

Najvišja vrednost v Turnišču

Med pomurskimi občinami ima po objavi 2026 najvišjo vrednost Turnišče, kjer se je kazalnik z 31,56 povečal na 32,04. Sledijo Odranci, kjer se je vrednost z 31,19 zvišala na 31,36, ter Tišina, kjer je z 30,17 narasla na 30,73.

Visoko so tudi Črenšovci, kjer se je vrednost z 29,30 povečala na 30,57, in Kobilje, kjer je z 29,37 narasla na 30,38. V Veliki Polani se je vrednost s 30,57 zmanjšala na 30,27, medtem ko se je v Cankovi z 29,95 povečala na 30,10.

Po zadnji objavi ima tako sedem pomurskih občin vrednost 30 ali več prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka na 100 prebivalcev.

Sledijo Lendava, Beltinci in Dobrovnik

Naslednja po višini kazalnika je Lendava, kjer se je vrednost z 29,43 povečala na 29,62. V Beltincih se je zmanjšala z 29,43 na 28,97, v občini Dobrovnik pa z 29,45 na 28,72.

V Puconcih je vrednost narasla z 28,21 na 28,68, v Šalovcih pa s 27,66 na 28,30. Sledijo Moravske Toplice z vrednostjo 27,69, Gornji Petrovci s 27,64, Rogašovci s 27,31 in Grad s 27,29.

Murska Sobota nekoliko pod pomurskim povprečjem

V Mestni občini Murska Sobota se vrednost praktično ni spremenila. V objavi 2025 je znašala 26,41, v objavi 2026 pa 26,40. Nekoliko nižja je v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer se je s 26,31 zmanjšala na 26,05.

Sledijo Razkrižje, kjer je vrednost narasla s 25,04 na 25,66, Veržej s povečanjem s 24,97 na 25,17 ter Apače, kjer se je kazalnik s 24,27 zvišal na 24,99. V Ljutomeru spremembe skoraj ni bilo, saj se je vrednost s 24,09 povečala na 24,11.

Največji porast na Hodošu

Med posameznimi pomurskimi občinami po spremembi posebej izstopa Hodoš. Vrednost se je z 21,72 povečala na 23,93, kar predstavlja rast za 2,21 oziroma 10,2 odstotka in je največje povečanje med navedenimi pomurskimi občinami.

V Radencih je vrednost narasla z 22,88 na 23,81, medtem ko je v Gornji Radgoni nekoliko upadla s 23,79 na 23,68. Večji padec je zaznati v Kuzmi, kjer se je vrednost s 24,60 zmanjšala na 23,65.

Najnižjo vrednost med pomurskimi občinami imajo Križevci, vendar se je tudi tam kazalnik povečal, in sicer z 22,86 na 23,21.

Nacionalni inštitut kazalnik opredeljuje kot delež oziroma število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka na 100 prebivalcev. Pri izračunu se upoštevajo osebe, ki so v opazovanem koledarskem letu prejele vsaj en recept za zdravilo za zniževanje krvnega tlaka. 

Rezultat je starostno standardiziran, kar omogoča primerjavo območij z različno starostno strukturo prebivalstva.

Zato višjih vrednosti v Pomurju ni mogoče pojasniti zgolj z večjim deležem starejšega prebivalstva. 

Zvišan oziroma povišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja, pa tudi za bolezni ledvic. 

Na visok krvni tlak pomembno vplivajo tudi dejavniki življenjskega sloga, med drugim prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa ter nezadostna telesna dejavnost.