Na odnos do cepljenja najbolj vplivata zaskrbljenost zaradi možnosti stranskih učinkov in dvom v varnost cepiva.
Slovenski raziskovalci so v sodelovanju s skupino poljskih, madžarskih in romunskih raziskovalcev pripravili anketni vprašalnik o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo covid-19. Namen študije je ugotoviti, kako so stališča in pripravljenost za cepljenje povezani z informiranostjo, psihofizičnim počutjem in različnimi socio-demografskimi značilnostmi, vključno z religioznostjo in politično usmerjenostjo.
V Sloveniji je zbiranje podatkov potekalo od 16. do 23. aprila, in sicer je spletno anketo prek panela JazVem izvedlo podjetje Valicon. Pogoj za sodelovanje je bil, da oseba ni cepljena.
To so ključne ugotovitev raziskave v Sloveniji:
- Za 29 odstotkov vprašanih je bilo obdobje zadnjih 12 mesecev dokaj ali zelo težko. Še nekoliko več (36 odstotkov) pa jih je obdobje zaprtja javnega življenja doživljalo kot dokaj ali zelo težko.
- Od začetka epidemije je bilo 23 odstotkov vprašanih okuženih s koronavirusom. Pri 41 odstotkih okuženih učinki niso bili resni, pri 20 odstotkih so bili nekoliko resni, pri 31 odstotkih zmerno resni in pri sedmih odstotkih zelo ali izredno resni.
- Skoraj četrtina vprašanih zaradi virusa sploh ni zaskrbljena, četrtina je nekoliko zaskrbljena, 40 odstotkov jih je zmerno, devet odstotkov zelo in dva odstotka izredno zaskrbljenih.
Skrbijo nepoznani učinki cepiv v prihodnosti
Kot prikazuje spodnja slika, se večini zdi najbolj zaskrbljujoč dejavnik morebitnih nepoznanih, nepredvidenih ali neodkritih učinkov cepiv.
Kar 81 odstotkov vprašanih je označilo, da jih 'vsaj nekoliko' skrbijo nepoznani učinki cepiv v prihodnosti. Podobno je tudi pri strinjanju s trditvijo, da se lahko pri cepljenju pojavijo problemi, ki jih morda še niso odkrili, in skoraj dve tretjini jih meni, da cepiva lahko povzročijo nepredvidene probleme pri otrocih.
Nekoliko nižje, a še vedno visoka je strinjanje s trditvijo o zavajanju in dobičkih podjetij ter različnih avtoritet v nasprotju s koristmi za ljudi. Pri tem je najvišje strinjanje s trditvama, da cepiva farmacevtskim podjetjem prinesejo veliko dobičkov, nimajo pa pozitivnih učinkov na običajne ljudi, in da avtoritete promovirajo cepljenje zaradi tehničnih dobičkov, ne zaradi zdravja ljudi; nekaj več kot polovica je tudi prepričanih, da pomenijo programi za cepljenje veliko zavajanje.
Le četrtina se po cepljenju počuti varno
Tri trditve v sklopu opisujejo pozitivne učinke cepljenja, zato so prikazane ločeno. V primerjavi z negativnimi učinki so stopnje strinjanja tu nizke.
Le četrtina soglaša s trditvijo, da se po cepljenju počutijo varno, in tretjina se počuti zaščiteno. Nizko je tudi zanašanje na to, da bodo cepiva zaustavila resne infekcijske bolezni. Pri tem je petina ali manj nevtralnih, torej takih, ki niti soglašajo niti ne soglašajo z idejo o zaščitni vlogi cepiv.
V starostni skupini od 30 do 44 let si najmanj želijo cepljenja
Skoraj 37 odstotkov vprašanih soglaša s trditvijo, da se bodo cepili, če bo cepivo proti covidu-19 na voljo in jim bo to priporočeno, medtem ko je 16 odstotkov neopredeljenih, skoraj polovica pa jih ne soglaša.
Spodnja slika prikazuje odstotke soglašanja po starostnih kategorijah: pripravljenost za cepljenje je najnižja pri starostni skupini od 30 do 44 let. Pri interpretaciji rezultatov za starostno skupino 60–75 let je treba upoštevati, da je pri tej skupini višji delež že cepljenih in ti niso sodelovali v anketi.
Več kot dve tretjini vprašanih najraje izbralo Pfizer, tik za tem je Moderna, precej visoko sta tudi Sputnik in J&J, najmanj pa bi jih izbralo cepivo AstraZeneca.
- Pri 81 odstotkih vprašanih na odnos do cepljenja pomembno vpliva zaskrbljenost zaradi mogočih stranskih učinkov in pri 77 odstotkih varnost cepiva.
- Pri dveh tretjinah vprašanih je med glavnimi zadržki to, da je cepivo novo, zato bi si želeli najprej videti, kako cepiva delujejo pri drugih ljudeh.
- 62 odstotkov vprašanih se je izreklo, da ne zaupa vladnim zagotovilom o varnosti in učinkovitosti cepiva.
- Za dobro polovico je pomemben razlog prepričanje, da cepivo ne bo delovalo.
Čeprav je tri četrtine vprašanih vsaj nekoliko zaskrbljenih zaradi virusa, skoraj polovica vprašanih trenutno izraža večjo ali manjšo nepripravljenost za cepljenje, če jim bo to ponujeno in priporočeno. Med razlogi za zadržanost do cepljenja prevladujeta strah pred morebitnimi stranskimi učinki in zaskrbljenost zaradi varnosti cepiva.
