Poslanci na izredni seji obravnavajo zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti.
Državni zbor na izredni seji obravnava predlog Šutarjevega zakona, ki prinaša nabor ukrepov za zagotavljanje varnosti.
Predlogu so podporo napovedali v Svobodi, SD, SDS in NSi.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev ga ne bodo podprli, v Levici pa v nadaljnjem postopku ne bodo sodelovali.
Predlog zakona je pred poslanci tri tedne po napadu pred lokalom v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar.
Vladna ekipa s premierjem Robertom Golobom je v prvih dneh po dogodku napovedala pripravo ukrepov in nato dober teden zatem v Državni zbor posredovala predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, po umrlem krajše imenovan Šutarjev zakon.
Zakonski predlog, v katerega je pristojni odbor Državni zbor v petek vnesel kar nekaj sprememb, posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo.
Stališče Svobode: zakon ureja dolga leta zanemarjena področja
Zakon ne rešuje le enega problema, ureja celoten niz varnostnih, socialnih in procesnih vprašanj, ki so bila predolgo spregledana, je v imenu poslanske skupine Svoboda poudaril Lenart Žavbi.
Kot je dejal, verjame, da bodo z njim izboljšali varnost v družbi, povrnili zaupanje ljudi v pravno državo ter otrokom in družinam zagotovili večjo zaščito.
Ob tem je Žavbi zavrnil, da bi rešitve nastale čez noč, po njegovih besedah so »globoko premišljene in predebatirane v zadnjih več letih«.
Stališče SD: končno politična volja za reševanje težav
V SD zakonski predlog po besedah Damijana Bezjaka Zrima podpirajo, ker je »reakcija na stanje, ki ga je več let spremljal vzorec neodzivnosti, podcenjevanja in zamegljevanja odgovornosti institucij«.
Dodal je, da končno vidijo politično voljo, da se problemi začnejo reševati.
V SD ocenjujejo, da so z dopolnili, ki jih je na predlog njihove poslanske skupine in poslanske skupine Svobode sprejel odbor, zakon izboljšali in vnesli dodatne varovalke, ki naslavljajo nekatere ustavnopravne pomisleke stroke.
Opozicijski SDS in NSi zakon podpirata, a opozarjata na hitrost priprave
Podporo zakonskemu predlogu so napovedali tudi v opozicijskih SDS in NSi.
Vladi so sicer ob tem očitali, da je ukrepala šele po tragičnem dogodku, pred tem pa ni prisluhnila njihovim opozorilom o zaskrbljujočih razmerah v jugovzhodni Sloveniji in je zavračala njihove predloge ukrepov, zavrnila pa je tudi sveženj zakonov, ki so ga predlagali župani regije.
»Žal se mora zgoditi tragedija, da so se na hitro pripravile zakonske rešitve,« je v imenu poslanske skupine SDS dejal Andrej Kosi.
Po njihovi oceni so nekatere rešitve v predlogu zakona dobre, nekatere pa neustrezne.
Pojasnil je, da imajo ob številnih kritikah in pomislekih glede podpore zakonu nekatere pomisleke, ker pa je namenjen izboljšanju varnostnih razmer in je v prid boljšemu življenju Slovenk in Slovencev v jugovzhodnem delu Slovenije, bodo glasovali za njegovo sprejetje.
Tudi v NSi so opozorili, da gre za na hitro spisan zakon.
Ker pa je ta sporočilo tistim, ki kršijo zakonodajo, in tudi institucijam, da morajo delovati, po besedah Vide Čadonič Špelič ocenjujejo, da ga je vredno podpreti.
»Ker gre za ljudi, ne za vas, koalicija, bomo v NSi ta zakon podprli, odgovornost za njegovo izvajanje pa nosite vi. Popravnega izpita ne boste več imeli,« je poudarila poslanka.
Nepovezani poslanci: potrebne so sistemske, ne ad hoc rešitve
Medtem je Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev dejal, da vprašanje varnosti postavljajo med ključne prioritete in se strinjajo, da je treba zakonodajo na določenih področjih zaostriti.
A je to treba narediti v sistemskih zakonih, s soglasjem stroke in ob širokem političnem soglasju.
»Dokler pa vlada pristopa na kaotičen način pri zakonodaji, ki zahteva zelo natančne procese, brez podpore stroke in mimo temeljnih pravil parlamentarizma«, takega ravnanja ne morejo podpreti.
Levica: nevaren precedens in erozija človekovih pravic
Kritični so tudi v koalicijski Levici, kjer menijo, da tako občutljive zakonodaje ne bi smeli snovati in obravnavati na tak način - dobesedno čez noč.
»Zavedati se je treba, da bo ta zakon veljal za vse, da nas vse zadeva in da bo sprejem zakona pomenil nevaren precedens, ki bo utrdil prakso reševanja družbenih problemov z represijo, razgradil temeljna ustavna načela in Slovenijo postavil na pot sistemske erozije človekovih pravic,« je dejala Nataša Sukič in napovedala, da pri nadaljnji obravnavi zakona ne bodo sodelovali.
