Komisija za preprečevanje korupcije je zaznala korupcijska tveganja pri javnem naročilu za vojaški resničnostni šov.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila postopek v zvezi s sumi nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila ministrstva za obrambo za produkcijo dokumentarne resničnostne serije Vojak v akciji.
Pri javnem naročilu je zaznala več korupcijskih tveganj, zadevo pa odstopila računskemu sodišču in Državni revizijski komisiji.
Komisija je postopek glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila ministrstva za obrambo Vojak v akciji začela na lastno pobudo, prejela pa je tudi prijavo in sklep komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, naj uvede postopek zaradi suma korupcije in suma kršitve integritete.
Več korupcijskih tveganj
Na podlagi razpoložljive dokumentacije komisija ni potrdila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek ustavila. Je pa zaznala več korupcijskih tveganj.
Zaradi zaznanih nepravilnosti v povezavi s porabo javnih sredstev je zadevo odstopila v obravnavo računskemu sodišču, v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov zaradi domnevnih poznanstev med ponudnikom in uradnimi osebami ministrstva pa Državni revizijski komisiji, saj v postopkih javnega naročanja za nasprotje interesov veljajo določbe zakona o javnem naročanju, so sporočili iz komisije.
»Čeprav je iz preteklih aktivnosti ministrstva razvidno, da zamisel o TV seriji oziroma konkretno javno naročilo ni bilo izdelano na pobudo tretjih oseb, pa bi po oceni komisije ministrstvo lahko v fazi priprave javnega naročila postopal bolj transparentno in sledljivo ter tako celotni predhodni postopek ustrezneje beležil v dokumentih,« so zapisali.
Presplošna merila
Komisija je zaznala korupcijska tveganja v razpisni dokumentaciji, v kateri je naročnik dal zahteve, ki odstopajo od zakonskih pogojev, ni dovolj jasno opredelil zahtevanih dokazil ter določil presplošna merila za ocenjevanje.
Komisija je zaznala tudi tveganja v zvezi z napovedjo ponovitve javnega naročila. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
Če se bistvene okoliščine ne spremenijo, pa lahko ponovitev istega javnega naročila ustvarja videz, da bi naročnik lahko favoriziral ali želel favorizirati določenega ponudnika, so opozorili.
Razlike v ocenah vrednosti projekta
Tveganje za netransparentnost pri upravljanju javnih zadev in finančnih sredstev predstavlja tudi zaznano neskladje med naročili produkcije in finančnim načrtom ministrstva.
Z vidika transparentnosti in jasnosti je po mnenju komisije problematična tudi neustrezno utemeljena ocena vrednosti predmetnega naročila, pojasnilo ministrstva, da ta ni bila izvedena zaradi pomanjkanja tovrstnih oglaševalskih akcij v Sloveniji, pa je nezadostno.
Komisija opozarja tudi na visoko korupcijsko tveganje, ki ga predstavlja veliko razhajanje med vrednostjo projekta, ki jo je določilo ministrstvo, in vrednostjo projekta po oceni zunanjega izvajalca za izvajanje promocije zaposlovanja v Slovenski vojski iz leta 2020.
Dodatna korupcijska tveganja povzroča tudi odsotnost tržne analize pred samo izvedbo javnega naročila, so še opozorili.
