Poplave niso pustile samo materialne škode, ampak tudi nepredstavljive psihološke posledice. Kako se spoprijeti s težavami in občutki oziroma kako si poiskati ustrezno pomoč?
Slovenijo je v minulih dneh prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države.
Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, številni so ostali brez domov, prostori so poplavljeni, ceste so porušene, mostovi in komunalna infrastruktura pa uničeni.
Poplave za seboj pustile tudi psihološke posledice
A ne gre samo za enormno materialno škodo, ki se bo še dlje časa odpravljala, poplave v tako velikem obsegu so pustile nepredstavljive posledice tudi na ljudeh.
Nekateri so ostali praktično brez vsega, za kar so garali celo življenje, spet drugi so izgubili katerega izmed svojih bližnjih ali bili primorani zapustiti svojega hišnega ljubljenčka, poplave so pobrale tudi vse osebne stvari in fotografije, ki se nikoli več ne bodo vrnile.
To pa je privedlo do tega, da se številni v teh dneh ob hudi materialni škodi srečujejo z različnimi psihološkimi težavami in travmami.
Pogovarjali smo se s psihologinjo Laro Delič in jo povprašali o tem, s kakšnimi psihološkimi težavami se trenutno srečujejo ljudje, kako naj se s temi težavami spoprimejo in kako jim lahko pri tem pomaga okolica.
Preberite še:
»Ljudje se trenutno srečujejo z mešanico neprijetnih čustev, iščejo krivca za nastalo situacijo«
Kot nam je zaupala psihologinja, se ljudje, ki so bili prizadeti s strani poplav, trenutno srečujejo z mešanico vseh neprijetnih čustev ter predvsem iščejo nekega krivca za to nesrečo, ki jim nudi nekakšen občutek olajšanja.
»To je predvsem žalost, strah, tesnoba, obup, pa tudi veliko jeze je v njih. Namreč, ko se nam kaj takega zgodi, nekaj kar je posledice nesreče, pa vendar skušamo poiskati odgovore na vprašanja: Zakaj jaz? Kako? In v takih situacijah ljudje večkrat skušamo poiskati krivca, da nam pomaga to prebroditi in potem občutimo veliko jeze.
Krivimo lahko recimo nekoga, ki ni pravočasno prišel, krivimo lahko sami sebe. In čeprav nam iskanje tega krivca kratkotrajno omogoči občutek olajšanja ali celo v tem črpamo neko moč, kako bomo naprej, je dolgoročno to nekaj, kar nas bo samo zadrževalo v tej situaciji in nam onemogočalo, da si ponovno postavimo življenje,« je pojasnila Delič.
Nekateri bodo zaznamovani za vse življenje
Deličeva je hkrati dejala, da lahko tovrstne nesreče poleg neprijetnih čustev in iskanja krivca na začetku na nekaterih pustijo tudi trajne posledice za vse življenje.
To velja predvsem za tiste, ki so ostali popolnoma brez vsega ali so bili nekaj časa odrezani od preostale Slovenije. Nekateri izmed njih bodo najverjetneje ostali zaznamovani s temi poplavami, meni psihologinja.
»Večina teh ljudi bo po enem težkem in intenzivnem čustvenem obdobju zaživela naprej, normalno in srečno, nekatere pa seveda bo to zaznamovalo dolgoročno. Strokovnjaki pričakujemo porast tako razpoloženjskih kot tudi duševnih motenj, pričakujemo tudi posttravmatske stresne motnje,« je dejala.
Preberite še:
Pomembno je, da se poišče strokovna pomoč in podpora
Da do tega ne bi prišlo v veliki meri, je izrednega pomena, da se tem ljudem že sedaj ustrezno pomaga in se jim ponudi podpora, še poudarja psihologinja.
»In v takih primerih, ko nas takšna situacija zaznamuje močneje, ko načne naše zdravje tako fizično kot psihično, je seveda smiselno, da si poiščemo strokovno pomoč.
In če opazimo nekoga v naši okolici, nekoga izmed naših bližnjih, da kaj takega doživlja, je zelo pomembno, da ga podpremo in mu pomagamo poiskati ustrezno podporo,« je poudarila psihologinja.
Pomembno pa je tudi zavedanje, da se lahko to zgodi vsakemu in da v tem nikoli nismo sami, tovrstne težave namreč, kot poudarja Deličeva, ne prizadenejo samo tistih najšibkejših.
»Zaradi tega je pomembno, da se ne počutimo šibke, ampak se ravno zato, ker poiščemo pomoč, počutimo močnejše in proaktivnejše,« je še dodala.
»Zelo težko je tako situacijo prebroditi sam«
Kako pa si lahko ljudje v teh dneh morda pomagajo sami, kaj se priporoča, da storijo oziroma kako se spoprimejo s težavami in posledicami poplav?
»Zelo težko je tako situacijo prebroditi sam in ne vidim potrebe po tem, da bi ljudje skozi to šli sami. Tisti, ki so neposredno ali posredno prizadeti, je pomembno, da poiščejo podporo skupnosti in da tudi družba kot taka sedaj stopimo skupaj njim v pomoč.
To je lahko tudi nestrokovna pomoč, to je lahko pomoč nekoga, ki nas je pripravljen poslušati, ki nam je pripravljen držati prostor, kjer smo lahko žalostni in prizadeti,« je še dejala Delič.
Več nasvetov za prvo pomoč v duševni stiski ob poplavah so sicer danes podali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so poudarili, da je bolj kot 'prave besede' pomembno to, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo psihološko, socialno in praktično pomoč.
Med usmeritvami za pomoč posameznikom v stiski med drugim svetujejo, naj tisti, ki nudijo pomoč posamezniku v stiski, v prvi vrsti zagotovijo občutek varnosti in osnovne potrebe, kot so zatočišče, hrana, voda, nujna medicinska pomoč. Obravnavanje takojšnjih telesnih potreb lahko namreč prispeva tudi k psihološkemu občutku varnosti in stabilnosti. Poudarjajo tudi ustrezno zagotovitev informacij o dogajanju.
Če je le mogoče, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo tudi vzpostavitev minimalne dnevne rutine, ki bo zagotavljala strukturo dneva in dajala občutek varnosti.
