V Sloveniji smo že zaznali posamezne primere gripe, vendar skupno število ostaja majhno - šest primerov, prvi v začetku oktobra 2023.
To nam kaže, da se sezona gripe v Sloveniji podobno kot drugod po Evropi, še ni začela.
Večina primerov virusa influence C
Nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnjuje, da je gripa bolezen, ki se razvije kot posledica okužbe z virusi influence. Je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi.
Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih na severni polobli.
Poznani so trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C.
- Virus influence A povzroča epidemije in pandemije.
- Virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih.
- Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij.
Po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje podatki o testiranju na vse tri influence, ki pretežno prihajajo iz bolnišnic, kažejo naslednje:
štirje vzorci so bili pozitivni na influenco C, dva na influenco A ter en na influenco B.
Iz tega lahko razberemo, da je največ trenutno prisotnih primerov takšnih, ki okužijo posameznike in ne povzročajo epidemij.
Kako se gripa prenaša?
Nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnjuje, da se povzročitelj gripe - virus influence prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo.
Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju.
Prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru.
Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur.
Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznice nosu in ust ter se okužimo.
Kako vemo, ali smo okuženi z gripo?
Bolezenski simptomi in znaki se začnejo pojavljati v približno enem do treh dneh po okužbi.
Obsegajo mrazenje, izčrpanost, visoko temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh.
Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica.
Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh ter pri kroničnih bolnikih.
Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se tudi umrljivost.
Komu se cepljenje priporoča in zakaj?
Proti gripi se najučinkoviteje zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem, zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo.
A obstajajo določene skupine, kot so starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni in drugi, pri katerih je uspešnost cepljenja lahko nižja.
Cepljenje proti gripi je posebej priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od šestih mesecev do dveh let starosti), nosečnice ter za osebe z izjemno povečano telesno težo.
Cepljenje je posebej priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
To so predvsem zdravstveni delavci in sodelavce ter druge nujne službe.
Po podatkih iz Elektronskega registra cepljenih oseb je bilo v letošnji sezoni cepljenih več kot 70.000 oseb.
Pri starejših osebah ter kroničnih bolnikih se dodatno priporoča še cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki slednje ščiti pred hujšimi zapleti, kot so okužba krvi, sepsa, meningitis in pljučnica.
Starejše novice
