December je mesec, ko se dnevi občutno skrajšajo, noči pa podaljšajo. Sonce na svoji navidezni poti po nebu doseže najnižjo točko v letu, kar prinaša zimski solsticij in simbolični začetek novega cikla narave.
V tem času se pogosto govori o najdaljši noči, najkrajšem dnevu in prazničnem praznovanju luči in življenja. A za tem se skriva veliko več – od astronomskih dejstev do zgodovinskih vplivov na naš koledar in način praznovanja.
A kljub splošnemu prepričanju, da je zimski solsticij 21. decembra dan z najkrajšo svetlobo, bo najzgodnejši sončni zahod letos nastopil že 11. decembra, pravi Albin Gradišnik, ljubiteljski astronom in meteorolog s Krčevine pri Vurbergu.
Najzgodnejši sončni zahod: Kdaj in kje?
Mnogi pričakujejo, da bo najzgodnejši sončni zahod sovpadal z zimskim solsticijem, ko je dan najkrajši. A kot pojasnjuje Gradišnik temu ni tako.
Sončni zahod 11. decembra bo namreč najzgodnejši v letu, saj bo Sonce zašlo dve minuti prej kot na dan zimskega solsticija.
Na primer:
- v Murski Soboti bo 11. decembra Sonce zašlo ob 16.08, na dan zimskega solsticija pa ob 16.10,
- na Ptuju bo sončni zahod ob 16.10, dve minuti prej kot na dan zimskega solsticija, ko bo zašlo ob 16.12,
- v Ljubljani bo sončni zahod 11. decembra ob 16.17, 21. decembra pa ob 16:19,
- v Mariboru pa bo 11. decembra Sonce zašlo ob 16.11, 21. decembra pa ob 16.13.
Zimski solsticij: Najkrajši dan in simbolični začetek zime
Zimski solsticij bo letos nastopil 21. decembra ob 10.20. Takrat bo dan najkrajši v letu, trajal bo le osem ur in 34 minut, noč pa bo najdaljša.
»Če se zazremo v nebo okrog zimskega solsticija, opazimo, da je Sonce zelo nizko nad obzorjem. Okrog 12. ure, ob prehodu čez meridijan opazovalca, je višinski kot Sonca, le 20 stopinj« razlaga Gradišnik.
Zaradi tega so se v preteklosti številne kulture osredotočale na praznovanje Sonca, ki premaga temo, kar simbolizira tudi zmago dobrega nad zlim.
Prazniki, ki jih je oblikoval solsticij
Danes povezujemo zimski čas s praznikom Božiča, a Gradišnik poudarja, da so davna ljudstva solsticij praznovala kot zmago svetlobe.
»Davna ljudstva so zimski Sončni obrat praznovala kot praznik boga Sonca. Praznik, ko je Sonce premagalo temo in se dan začne spet daljšati, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. Svetloba je premagala temo, dobro pa je premagalo zlo,« pravi Gradišnik.
Krščanstvo je pozneje ta datum prilagodilo v praznik rojstva Jezusa Kristusa, da bi simbolno združilo krščanske vrednote z obstoječimi poganskimi tradicijami.
Novo leto na drugi strani v sodobnem času praznujemo 1. januarja, kar je bilo določeno leta 153 pr. n. št. v rimskem imperiju.
»Prvi januar je bil določen leta 153 pr. n. š., na dan, ko so nekoč slavili Janusa - poganskega boga začetka in konca. Bog Janus je dal tudi ime mesecu januarju. Današnji začetek novega leta po Evropi in svetu na isti dan, sploh pa na 1. januar, zaradi nekrščanskega značaja in poganskega izvora boga Janusa, zelo dogo ni bil samoumeven,« poudarja Albin Gradišnik.
V novo leto lahko vstopite kar trikrat
Zaradi časovnih pasov ima svet edinstveno možnost, da novo leto praznuje večkrat. Na primer na meji med Finsko in Švedsko.
Najprej nazdravimo novemu letu na Finski strani v kraju Kaaresuvanto, nato pa čez kratek most prečkamo reko Mounio, ki je mejna reka med državama in istočasno tudi meja dveh časovnih pasov, na Švedsko stran v kraj Karesuando in po eni uri ponovno nazdravimo začetku novega leta 2025.
Podobno je med krajema Kalotina v Bolgariji in Dimitrovgradom v Srbiji, ki sta prav tako blizu skupaj. Če pa želimo znotraj ene ure, kar trikrat vstopiti v novo leto 2025, pa moramo na primer na tromejo treh zveznih držav v Avstraliji.
Okrog tromejne oznake Cameron Corner lahko le z nekaj koraki peš v eni uri kar trikrat vstopimo v novo leto 2025, saj je tam tromeja med Novem južnem Walesom, Južno Avstralijo in Queenslandom in tremi časovnimi pasovi.
