Nevladniki zahtevajo pravico do alternativnih šolskih obrokov – starši naj imajo vpogled v sestavine, šole pa naj ne zanemarjajo prehranskih omejitev otrok iz različnih kulturnih okolij.
V skupini nevladnih organizacij s peticijo, ki so jo vložili na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pozivajo k zagotavljanju primernih obrokov v šolah za vse otroke, ne glede na njihovo kulturno, versko ali etično ozadje.
Med drugim se zavzemajo za možnost izbire alternativnih obrokov in opozarjajo na stiske, s katerimi se soočajo otroci.
Na novinarski konferenci Humanitarnega društva ADRA Slovenija, društva Medkulturni dialog in Kulturnega društva Gmajna so izpostavili, da v vzgojno-izobraževalnih zavodih otroci z različnimi kulturnimi, verskimi ali etičnimi načeli mnogokrat nimajo dostopa do obrokov, prilagojenih njihovim potrebam.
Lačni, z močnimi čustvenimi stiskami
Katja Utroša iz Gmajne je opozorila, da je ena od oblik izražanja vere tudi izbira prehrane, ki je v skladu z verskimi nauki. Verska svoboda mora biti zagotovljena tudi v okviru prehranjevanja, čemur pa smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne namenjajo pozornosti, je navedla.
Po njenih besedah mnogi otroci, ki zaradi kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo določenih vrst živil, iz šole domov prihajajo lačni in oslabljeni, poleg tega pa zaradi občutka izobčenosti in drugačne obravnave doživljajo močne čustvene stiske. »Takšna situacija predstavlja obliko diskriminacije,« je poudarila.
Furkan Güner iz društva Medkulturni dialog je dejal, da se šolsko osebje pogosto ne trudi razumeti, da otrokove vrednote niso nekaj, kar lahko upoštevajo le doma, v šoli pa ne, ampak so neločljiv del njihove identitete.
Opozoril je tudi na nejasnost objavljenih jedilnikov posameznih šol, iz katerih ni razvidno, katera vrsta mesa je v obroku.
Šest priporočil
Katja Kotnik iz ADRA Slovenija je pojasnila, da zavračanje možnosti alternativne prehrane za otroke z različnimi kulturnimi, verskimi in etičnimi načeli ne bo spremenilo njihovih vrednot, ampak bo le poglobilo občutek izobčenosti in nevključenosti, čustveno stisko in preprečilo njihov zdrav razvoj.
V okviru peticije so tako po njenih besedah pripravili šest priporočil. Tako so se zavzeli, naj imajo otroci oziroma njihovi starši pravico do vpogleda v natančen seznam vseh sestavin v šolskih obrokih, vzgojno-izobraževalni zavodi pa naj pravočasno objavljajo jedilnike.
Vzgojno-izobraževalni zavodi naj ponudijo možnost izbire alternativnih obrokov brez živil, ki jih otroci iz kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo. Državni organi pa naj ponudijo sistemske rešitve, ki bodo vsem otrokom omogočile možnost izbire polnovrednega obroka v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ne glede na njihovo kulturno, versko ali etično ozadje, pozivajo v peticiji.
Podpora številnih organizacij
Med priporočili so navedli še, da naj vzgojno-izobraževalni zavodi verskih prepovedi in etičnih načel ne enačijo z izmišljevanjem in da naj se opravi ponoven pregled smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih in vanje vključi tudi napotke glede omejitev, ki vključujejo potrebe različnih družin oziroma otrok.
»Ker v Sloveniji mnogo šol objavlja ustrezne mesečne jedilnike, nekatere pa otrokom omogočajo možnost izbire obroka brez svinjine ali brez mesa, je jasno, da naši predlogi ne predstavljajo nekaj neizvedljivega,« je še dodala Utroša.
Pobudo je po navedbah pripravljavcev poleg omenjenih društev podprlo še 15 nevladnih organizacij.
