Naglušnost: vzroki in posledice naglušnosti

Naglušnost je kompleksen in raznolik pojav, ki lahko pomembno vpliva na življenje posameznika v številnih pogledih. Od nezmožnosti zaznavanja zvokov do bolj kompleksnih oblik izgube sluha, naglušnost predstavlja izziv, s katerim se sooča številno prebivalstvo po vsem svetu. 

Raziskujemo različne vzroke naglušnosti ter posledice, ki jih ta stanja lahko imajo na posameznikovo vsakodnevno življenje, od socialnih interakcij do poklicnih priložnosti.

Naglušnost oziroma izguba sluha je tako v Sloveniji kot v svetu izredno pogosto stanje, saj se z naglušnostjo na vsaj enem ušesu srečuje kar 1,5 milijarde populacije, pri čemer 430 milijonov ljudi zaradi okvare sluha potrebuje rehabilitacijo. 

Gre za delno ali popolno, začasno ali trajno, blago ali hudo naglušnost, opredeljeno z nezmožnostjo slišanja zvokov bodisi v enem bodisi v obeh ušesih, ki se pojavlja na različnih frekvencah in pri različnih jakostih zvoka. 

Predstavlja kompleksno stanje in preoblikuje način posameznikove komunikacije z okoljem, s čimer v veliki meri vpliva na kakovost življenja ter s tem sposobnost sporazumevanja. Vodi v socialno izolacijo, zmanjša samozavest, (lahko) spodbudi depresijo, ob vsem naštetem pa ovira učenje, delovno uspešnost in vsakodnevne interakcije.

Naglušnost

Stopnja naglušnosti se določa glede na prag, merjen v decibelih (dB), in sega vse od:

• blage (izguba sluha od 16 do 40 dB) ter 
• zmerne izgube sluha (izguba sluha od 41 do 70 dB) do 
• hude (izguba sluha od 71 do 90 dB) in 
• zelo hude izgube sluha (izguba sluha 91 dB ali več). 

Nasprotno za mejo normalnega slišanja velja nemotena zmožnost zaznavanja zvokov oziroma izguba sluha znotraj okvirov od - 10 do največ + 15 dB, kar posamezniku še omogoča normalno vsakodnevno delovanje.

Pri izgubi sluha, večji od 15 dB, je potrebna širša diagnostika za ugotovitev vrste in opredelitev vzroka naglušnosti.

Obstajajo tri vrste naglušnosti:

• Prevodna naglušnost, ki nastane kot posledica težav v zunanjem ali srednjem ušesu, med njimi okužbe ušesa ali tekočine v srednjem ušesu, otoskleroza in perforacija bobniča, kar onemogoča prenos zvoka do notranjega ušesa,
• Senzorinevralna naglušnost, do katere pripeljejo okvare ali poškodbe notranjega ušesa, včasih slušnega živca, za kar gre vzroke iskati v pogosti prekomerni izpostavljenosti hrupu, posameznim boleznim, zdravilih, genetskih dejavnikih in drugih stanjih, ter
• Mešana naglušnost kot kombinacija prevodne in senzorinevralne naglušnosti.

Dejstvo je, da naglušnosti v vseh primerih ni mogoče preprečiti, a ustrezno ravnanje na vsakodnevni ravni ohranja sluh in zmanjšuje dejavnike tveganja. 

S tem namenom otorinolaringološki medicinski center ORL Medicina svoje paciente izobražuje in osvešča o načinih ohranjanja zdravja sluha ter preprečevanja nastanka novih, oziroma napredovanja že znanih težav. 

Med priporočene preventivne ukrepe sodijo zaščita sluha, posebej na delovnem mestu (denimo uporaba protihrupnih slušalk) in izogibanje glasnim zvokom, ki veljajo za enega najpogostejših vzrokov naglušnosti (glasno poslušanje glasbe preko slušalk). 

Priporoča se splošen zdrav življenjski slog z zdravo prehrano (k splošnemu zdravju lahko pripomorejo omega-3 maščobne kisline, antioksidanti, vitamini, toliko bolj B kompleks, izogibanje kajenju in alkoholu) in zadostna mera gibanja, ki izboljša krvni obtok. 

Prav tako se svetujejo redni zdravniški pregledi, prvenstveno pregled pri specialistu otorinolaringologu, ki lahko opravi tudi meritve sluha, saj je zgodnje odkritje naglušnosti in pravočasno ukrepanje izredno pomembno. Pomembno je tudi spremljanje stanja drugih bolezni, saj so k izgubi sluha bolj nagnjeni sladkorni bolniki, ljudje s težavami s ščitnico, boleznimi srca ter hipertenzijo.

Kako prepoznati naglušnost?

Naglušnost vključuje širok spekter težav s sluhom in komunikacijo, bistveno pa je simptome prepoznati čim prej, ker njihovo ozaveščanje predstavlja prvi korak k iskanju pomoči. 

Zgodnje diagnosticiranje in celovit pristop k naglušnosti namreč dodobra odredita uspešnost zdravljenja, pa tudi kakovost nadaljnjega življenja posameznika. 

Med simptome naglušnosti sodijo:

• težave z razumevanjem govora, ki se kažejo predvsem v hrupnem okolju, kjer oseba ni zmožna razlikovati govora od hrupa v okolici,
• zahteve po pogostem ponavljanju izrečenega s strani sogovornika,
• povišanje glasnosti naprav (televizijskega sprejemnika, radijskega sprejemnika), in sicer na stopnjo, intenzivnejšo od normalne jakosti oziroma na stopnjo, ki je drugim moteča,
• težave s slišanjem visokih tonov, kot so piskanje, otroški glasovi, vriskanje,
• šumenje ali zvonjenje v ušesih, odražena v obliki tinitusa in brenčanja (gre za enega najzanesljivejših zgodnjih znakov naglušnosti),
• branje z ustnic in zanašanje na vizualne elemente z namenom nadomeščanja slušnih sposobnosti,
• občutek utrujenosti in mentalne napetosti zaradi naprezanja, ki je posledica želje po tem, da bi oseba slišala izrečeno, ter, nazadnje,
• izogibanje socialnim stikom, do česar pride zaradi frustracije ob zavedanju, da je slušna sposobnost okrnjena.

Simptome naglušnosti lahko v nekaterih primerih bolezni zdravimo operativno, najpogosteje pa  omilimo ali odpravimo naglušnost s pomočjo slušnih aparatov. Pred predpisom slušnega aparata je potrebno opraviti pregled pri specialistu otorinolaringologu. Potrebno je opraviti tudi teste sluha, s katerimi se določita tako vrsta naglušnosti kot stopnja izgube sluha.

Pri diagnostiki težav s sluhom je treba izvesti:  

• timpanometrijo (test s katerim merimo podajnost bobniča) ter 
• pražno tonsko avdiometrijo (merjenje praga sluha za zvočne tone različnih frekvenc), v nekaterih primerih
• govorno avdiometrijo (ocena sposobnosti razumevanja govora različne glasnosti), 
• otoakustične emisije (preverjanje delovanja notranjega ušesa in zaznavanja zvokov kot odziva na zvočne dražljaje)

Zdravljenje naglušnosti

Ker naglušnost – za razliko od večine bolezni – posameznika ne prizadene le na fizični ravni, temveč tega odtujuje od ljudi iz bližnje okolice in ga socialno izobčuje, ga je izredno pomembno opolnomočiti  za življenje, enakovredno tistemu pred nastopom naglušnosti. 

Pri tem imajo velik pomen in vpliv bližnji, zaradi česar prvi orl pregled v sodobnem medicinskem centru bolezni ušes, nosu ter grla ORL Medicina sloni na petih korakih, ki tvorijo celovito obravnavo.

1. Anamneza simptomov, preteklih bolezni, dosedanjega zdravljenja, zdravstvenih stanj.
2. Pregled ušes z otomikroskopom, nosu s prednjo rinoskopijo ali endoskopsko, pregled ustne votline, žrela, grla, otipanje vratu.
3. Testiranje stanja sluha (timpanometrija, avdiometrija, TOAE), stanja ravnotežja (vHIT, VTG - kalorično testiranjet, VNG, CDP)
4. Diagnoza in zdravljenje z zdravili, operativno, z medicinskimi pripomočki, po potrebi napotitev na dodatne preiskave.
5. Svetovanje o načinih preprečevanja nastanka novih težav, ohranjanja zdravja ter ravnotežja in sluha.

• timpanometrijo (test s katerim merimo podajnost bobniča) ter 
• pražno tonsko avdiometrijo (merjenje praga sluha za zvočne tone različnih frekvenc), v nekaterih primerih
• govorno avdiometrijo (ocena sposobnosti razumevanja govora različne glasnosti), 
• otoakustične emisije (preverjanje delovanja notranjega ušesa in zaznavanja zvokov kot odziva na zvočne dražljaje)

Zdravljenje naglušnosti se razlikuje glede na vzrok, vrsto in stopnjo izgube sluha, zato je v povezavi z naglušnostjo na voljo kirurška in medikamentozna ter zdravstvena pomoč. 

Medikamentozno zdravljenje je običajno povezano z okužbami ušes, ki zahtevajo uživanje antibiotikov ter drugih zdravil.

Kirurško zdravljenje je možno v nekaterih primerih, kot je na primer operacija otoskleroze ali zapora perforiranega bobniča, kirurško zdravljenje je povezano tudi z implantacijo določenih slušnih pripomočkov kot sta kostno vsidran slušni pripomoček ali polžev vsadek  (kohlearni implant). 

Uporaba slušnih aparatov in drugih tehničnih pripomočkov je prilagojena vrsti ter stopnji izgube sluha, okrepi  zvoke (vse ali izbrane), s čimer omogoča lažje sporazumevanje in slišanje govora ter s tem vpliva na kakovost življenja, medtem ko se kot podporna rehabilitacija štejejo terapije za izboljšanje govora in komunikacijskih veščin, ki nagovarjajo tako osebo z naglušnostjo kot njene svojce, saj se morajo življenju z naglušnostjo prilagoditi prav vsi.

V sodobnem medicinskem centru za bolezni ušes, nosu in grla ORL Medicina se kompleksnosti stanja, kakršno je izguba sluha oziroma naglušnost, zavedajo, zaradi česar v strokovno otorinolaringološko delo vključujejo psihološki vidik spopadanja z motenim zaznavanjem zvoka. 

Center se nahaja v samem središču Ljubljane, premore brezplačna parkirna mesta v parkirni hiši, ima sklenjeno pogodbo z večino zavarovalnic, urejen dostop za gibalno ovirane osebe in je znan po izredno kratkih čakalnih dobah ter možnosti pregleda nenaročenih pacientov.