Iz Laosa v Pomurje: »Vav, prišel sem v civilizacijo!«

Phonexay prihaja iz Laosa, ki je za azijske razmere dokaj majhna država s slabimi sedmimi milijoni prebivalstva, ki pa je še zmeraj desetkrat večja država od Slovenije, kjer si je ustvaril nov dom in živi že deset let. 

Prišel iz džungle blizu Tajske

Phonexay je otroštvo preživel v preprosti, kmečki družini sredi džungle in riževih polj, z živalmi in brez televizije ter interneta. V majhni vasici Ban Daet, iz katere prihaja, živi le kakšnih 200 družin in je od Tajske oddaljena slabe 3 kilometre. Po spletu naključij, je spoznal dekle, ki je ravno potovalo po sosednji Kitajski in raziskovalo Azijo, iskrice so preskočile in zaljubil se je. Veliko časa sta se dobivala tako, da ga je ona obiskovala in ostajala dalj časa pri njem, ampak hitro sta ugotovila, da to ne bo šlo v nedogled in padla je odločitev: moral se bo preseliti iz Laosa v Slovenijo, konkretno v Križevce pri Ljutomeru, saj tam živi njegova izbranka.

Phonexay odločitve ne obžaluje: »Odločitev ni bila lahka, ampak bila je pravilna. Ljubezen me je pripeljala sem in Slovenijo zdaj imam za svoj dom.« 

Navdušila ga je organiziranost države

Phonexay pravi, da težav z asimilacijo ni imel, saj je tip človeka, ki se hitro navadi na novo okolje, na druge navade in običaje, je pa bil njegov prvi vtis, ko je prišel v Slovenijo pravcati šok:

»Slovenija je dosti bolj organizirana država, vse je dosti boljše od prometa, čistoče, zdravstva in socialne varnosti. Zame je bil to največji vav, saj sem se počutil kot, da bi prišel v civilizacijo.«

Ljudje tukaj so ga zelo dobro sprejeli, z diskriminacijo ni imel težav in se čuti spoštovanega kamor koli v Sloveniji gre, najbolje se pa seveda počuti v Pomurju. Ko smo ga povprašali, ali ima morda kakšen vzdevek, po katerem ga tukaj kličejo, nam je postregel s številnimi:

»Moj vzdevek je Amphay, kličejo me pa še Xay, Saj ali Ksai, nekateri tudi Bruce Lee.«

Gibanico ima rad, raje pa spije pivo kot vino

Zadnji dve leti dela kot natakar v lokalu Bunker na Slovenski ulici v Murski Soboti in pravi, da izredno uživa pri delu z ljudmi, s strankami nima težav, čeprav njegova slovenščina še ni popolna. Priznava, da je imel največ težav ravno s pisavo in jezikom:

»Še sreča, da tukaj vsi govorite angleško in se da normalno sporazumeti z vsakim.«

To mu seveda ne gre zamerit, saj je preskok zares velik in mu glede na težavnost našega jezika gre čisto solidno.

Slovenska kulinarika mu je všeč: »Ni tako pikantna, ampak sem se na to tudi navadil, zelo mi je pri srcu tudi Prekmurska gibanica, posebej ta varianta gibanice, ki jo ponujamo v Bunkerju.«

Poskusil je seveda tudi špricar, ampak mu bolj leži pivo, saj v Laosu ni vinogradništva in vinske kulture.

Budist v srcu, ki najbolj pogreša sveže sadje in zelenjavo

Iz rodnega Laosa najbolj pogreša sveže sadje in zelenjavo, neposredno iz dreves in polj. To mu je tudi najbolj všeč v Pomurju, saj tukaj lažje pride do sveže, domače hrane kot pa v drugih delih Slovenije.

»Ljudje v Pomurju so dosti bolj sproščeni, odprti, gostoljubni in v stiku z naravo,« ocenjuje Phonexay.

Pogreša pa tudi podnebje, saj je v Laosu skozi celo leto toplo in tam ne poznajo zime. Laos je budistična država, tudi Phonexay je budist v srcu, toda svoje vere ne prakticira, ampak se vseeno trudi živeti po načelih budizma:

«V budizmu imamo pet načel po katerih moramo živeti: brez ubijanja, brez laganja, brez kraje, brez prešuštvovanja, brez alkoholizma.«

Pogreša pa seveda tudi svoje starše, sestre in sorodstvo, ki so ostali v Laosu in se z njimi sliši večkrat na mesec, ko se zbere vsa družina in opravijo video pogovor preko spleta. Od rojakov, ki tudi živijo v Sloveniji, je navezal stik le z eno gospo, ki jo je ravno tako ljubezen pripeljala sem in živi v Ljubljani.

Murin navijač, kakopak

Med pogovorom se mu je ravno mudilo na trening, saj trenira Muay Thai v ŠRC Spartacus. Poleg borilnih veščin pa se v prostem času ukvarja tudi z opazovanjem ptic. Ped kratkim je bil na Goričkem skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Rad ima slovensko glasbo, najraje prisluhne priljubljeni štajerski skupini Mi2, po duši pa je roker. Uživa pa tudi ob slovenskem športu in je srčno navijal za naše odbojkarje, ki so pred kratkim osvojili srebro na evropskem prvenstvu.

Ob našem vprašanju, ali spremlja tudi nogomet in Muro je odločno odgovoril: »Za koga bi pa navijal, če ne za Muro?«

Phonexay je ob koncu še dejal, da se za zdaj vidi tukaj tudi v prihodnosti, saj mu to okolje daje vse, kar potrebuje v življenju: služba, dom in ljubezen.

Ko ga prijatelji iz Laosa povprašajo, kako je v Sloveniji, jim vsem to državo toplo priporoča. Slovenijo pa priporoča tudi vsem drugim tujcem:

»To je majhen in čudovit košček sredi Evrope, kjer človek dobi čisto vse.«