V Murski Soboti dela približno 13.000 ljudi, več kot 9000 pa se jih na delo pripelje iz drugih občin. Županski kandidati so predstavili različne načrte za prihodnjo prometno ureditev.
Murska Sobota je pomembno zaposlitveno, upravno, zdravstveno in izobraževalno središče Pomurja. Toda zaradi velikega števila dnevnih migrantov se mesto sooča tudi s prometnimi izzivi.
V Murski Soboti dela približno 13.000 ljudi, od tega se jih več kot 9000 oziroma približno sedem od desetih na delo pripelje iz drugih občin.
Takšna dnevna mobilnost vpliva na prometne obremenitve, potrebe po parkiriščih in organizacijo javnega prevoza.
Obenem občani že več let opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti mestnega avtobusnega prevoza Sobočanec, vprašanja pa se odpirajo tudi pri soboškem sistemu izposoje koles.
O prometni prihodnosti mesta so na finalnem soočenju kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota, ki smo ga pripravili na televiziji IDEA v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com, spregovorili Damjan Anželj (Socialni demokrati), Andrej Mešič (Slovenska demokratska stranka), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), Jožek Špilak (Demokrati) in Anton Štihec (Nova Slovenija).
Kerec: Sobočanec občino stane 220.000 evrov letno
Gorazd Kerec je opozoril na stroške izvajanja mestnega avtobusnega prevoza. Po njegovih navedbah občina za Sobočanca letno nameni približno 220.000 evrov.
Predlagal je reorganizacijo javnega prevoza. Namesto sedanje ureditve bi razmislil o več manjših vozilih, ki bi lahko vozila tudi v primestna naselja in omogočala bolj prilagodljiv prevoz.
»To pomeni, da bi bilo bolj pametno, da bi imeli dve ali pa tri, mogoče celo električna vozila,« je dejal.
Po njegovem mnenju je težava predvsem v tem, da eno vozilo ne more hkrati pokrivati potreb različnih delov občine.
Špilak: Kar 76 odstotkov anketiranih nezadovoljnih z voznim redom
Jožek Špilak je opozoril na nezadovoljstvo uporabnikov z voznim redom Sobočanca. Skliceval se je na anketo, vključeno v strateško dokumentacijo, po kateri naj bi bilo z voznim redom nezadovoljnih 76 odstotkov anketiranih.
»Se pravi, tu bo sigurno potrebno z vaškimi odbori oziroma krajevnimi skupnostmi preveriti, kakšna je potreba po Sobočancu,« je povedal.
Po njegovem mnenju bi morala občina najprej ugotoviti, kdaj in kje prebivalci javni prevoz dejansko potrebujejo.
Kot možne ukrepe je navedel spremembo voznega reda, uporabo manjših vozil in uvedbo prevozov na klic.
Poudaril je, da bi bilo treba pri načrtovanju javnega prevoza bolj upoštevati tudi prebivalce primestnih naselij.
Štihec bi Sobočanca uvedel tudi popoldne
Anton Štihec je poudaril, da mora biti javni prevoz prilagojen dejanskim potrebam občanov. Posebej je izpostavil dijake in druge mlade, ki se v popoldanskem času udeležujejo različnih dejavnosti.
»Mi imamo v programu napisano, Sobočanec mora voziti tudi popoldan,« je povedal.
Po njegovem mnenju bi bilo treba poskrbeti tudi za boljšo povezavo med mestnim središčem, železniško postajo in drugimi pomembnimi točkami.
Štihec je zagovarjal še povečanje števila vozil in prostovoljcev v sistemu Prostofer, ki starejšim omogoča prevoze.
Anželj napovedal spremembe pri Sobočancu in sistemu izposoje koles
Aktualni župan Damjan Anželj je pojasnil, da občina prepoznava pomanjkljivosti sedanjega mestnega avtobusnega prevoza. Med drugim je omenil pripombe občanov, da Sobočanec ne vozi v primestna naselja.
Po njegovih besedah občina že preučuje možnosti sprememb. Opozoril je tudi na težave s sistemom izposoje koles.
»Kar se tiče soboškega biciklina, smo ugotovili, da so postaje preveč na prevelikih razdaljah, bomo jih združili in potem kot mrežo širili,« je povedal.
Župan je poudaril, da občina že zagotavlja tudi prevoze Prostofer za starejše prebivalce, ki potrebujejo pomoč pri mobilnosti.
Avtobusno postajo bi preselili bližje železniški
Eno pomembnejših vprašanj ostaja tudi lokacija avtobusne postaje. Anton Štihec meni, da sedanja avtobusna postaja ne sodi v strogo mestno središče.
Opozoril je predvsem na prometne obremenitve in težave s parkiranjem v času, ko starši prihajajo po dijake.
»Mi jo moramo odseliti na lokacijo bližje železniški postaji, oziroma vsaj v tisti del,« je povedal.
Na območju sedanje avtobusne postaje bi uredil novo podzemno garažo in upravni center. Podobno povezovanje avtobusnega in železniškega prometa zagovarja tudi Andrej Mešič.
Poudaril je, da so v številnih evropskih mestih takšne povezave že ustaljena rešitev.
Župan: Avtobusna postaja ni v lasti občine
Anželj je opozoril, da je treba pri načrtovanju selitve upoštevati tudi lastništvo obstoječe avtobusne postaje.
Po njegovih besedah so v občini že razmišljali o novi lokaciji, med drugim na območju nekdanjega Mercatorja oziroma Potrošnika.
Strinja se, da bi mesto potrebovalo tudi dodatne garažne površine, vendar je opozoril na visoke investicijske stroške.
»Kar se tiče garažne hiše, absolutno bi si jo želeli, vendar je investicija tako draga, da se investitorju dolgo ne povrne ta investicija ob teh cenah parkiranja,« je pojasnil.
Mešič bi ukinil parkirnine na neurejenih parkiriščih
Andrej Mešič je opozoril na parkirno politiko v mestnem središču. Po njegovem mnenju občina ne bi smela zaračunavati parkiranja na površinah, ki niso ustrezno urejene.
»Za ta gramozirana parkirišča, ki niso urejena, kot bi bilo treba, bi jaz enostavno ukinil plačevanje parkirnine,« je povedal.
Meni, da bi morala občina najprej poskrbeti za primerno infrastrukturo in šele nato odločati o parkirninah.
Poudaril je tudi, da so v preteklem mandatu mestni svetniki večkrat razpravljali o spremembah parkirne politike.
Štihec predlaga časovno omejitev prometa na Slovenski ulici
Na soočenju so se kandidati dotaknili tudi morebitnega zapiranja Slovenske ulice za promet.
Anton Štihec popolnemu zaprtju ulice trenutno ni naklonjen. Meni, da bi morali najprej urediti stranske prometne povezave.
»Je pa razmišljanje, da se poskusi recimo časovno omejiti promet po Slovenski ulici v določenem časovnem obdobju in potem ga več nameniti za pešce in pa kolesarje,« je povedal.
Takšna ureditev bi lahko v določenih delih dneva dala več prostora pešcem, kolesarjem in obiskovalcem mestnega središča.
