Evropske direktive glede skupne kmetijske politike se prilagajo trenutnim razmeram na trgu, kar pomeni poudarek na trajnostnem kmetijstvu in prehranski varnosti.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki do prihajajočih predčasnih volitev opravlja tekoče posle v okviru resornega ministrstva, se je na nedavnem srečanju v Mariboru opredelil glede zastavljenih direktiv skupne evropske politike. Novi dolgoročni predlog med prioritete postavlja bolj trajnostno kmetijstvo in zagotavljanje prehranske varnosti, največ prahu pa je dvignila zelena komponenta financiranja, ki pri 30-ih odstotkih neposrednih izplačil nalaga kmetom namensko obdelavo sedmih odstotkov površin v okviru ekološkega območja.
Članice EU v pričakovanju nove kmetijske politike
Slovenski kmetje bodo po predlogu zastavljene kmetijske politike do leta 2020 pridobili 138,1 milijona evrov neposrednih plačil na leto, kar je slabih šest milijonov evrov manj kot doslej, minister Židan pa ob tem pravi, da gre za preizkušnjo kmetijske politike ob trenutni slabi finančni situaciji. Zniževanje neposrednih plačil je po sedmih evropskih direktivah v obravnavi v parlamentih držav članic EU.
Nova kmetijska politika se prilagaja trenutnim razmeram
Na posvetu na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so se govorci dotaknili politike, ki na novo zastavlja prioritete, predvsem na področju prehranske varnosti v času naraščujočega števila prebivalcev. Slovensko kmetijstvo, ki v največjem deležu za domači trg proizvaja v Pomurju, bo prioritete podprlo, meni Židan, ob tem pa dodaja, da se skupna kmetijska politika prilagaja trenutnim razmeram, tako demografskim kot klimatskim. Novi predlogi postavljajo nekoliko boljše pogoje financiranja za majhne kmetije in mlade kmete.
Več sredstev pri financiranju ukrepov v nerazvitejšem vzhodnem delu države
Slovenija, ki je pri pogajajnih o predlogu nove skupne politike stopila v koalicijo sedmih držav skupaj z evropsko gonilno silo Nemčijo in Francijo, je pri drugem stebru plačil razdeljena na dve regiji. Vzhodna Slovenija bo kot manj razviti del upravičena do 85 odstotkov stopnje prispevkov pri ukrepih, medtem, ko bo razvitejši zahodni del upravičen do polovične stopnje prispevkov.
