Bo študija o oživitvi proizvodnje tovarne sladkorja na plečih davkoplačevalcev?
V letu 2018 naj bi bila vrata tovarne sladkorja v Sloveniji za nezaposlene in kmetovalce že odprta in naj bi po neuradnih podatkih zaposlovala približno 300 brezposelnih oseb. Želje slovenskih kmetov so zelo velike, vendar pa daleč od realnosti. "O gojenju sladkorne pese, ki je velik projekt, je treba odločati s poslovnega vidika, ne le politično," pravi kmetijski minister Dejan Židan.
Študija o vnovični proizvodnji sladkorne pese
"Kmetijsko ministrstvo bo v skladu z resolucijo Zagotovimo si hrano za jutri naročilo operativno študijo, s pomočjo katere bomo lahko ocenili vse dosegljive podatke o vnovični proizvodnji sladkorja, pri tem pa bomo upoštevali tudi širši družbeni interes," je povedal kmetijski minister Dejan Židan, kar je obljubil Združenju pridelovalcev sladkorne pese po sestanku prejšnji teden.
Na vprašanje, ali vlada podpira načrte kmetov o vnovični oživitvi proizvodnje sladkorja, je minister odgovoril, da si država prizadeva za večjo prehransko samooskrbo. Po drugi strani pa je gojenje sladkorne pese velik projekt, o katerem se je treba odločati tudi na poslovni ravni, ne zgolj na politični. Zato rabijo verodostojne podatke.
V zadnjih 10 letih se letna svetovna poraba sladkorja povečuje za 2,8% (skupaj za 23%). Ta stopnja je večja od stopnje rasti proizvodnje.
Tujih vlagateljev še ni
Predsednik združenja pridelovalcev Miroslav Kosi je povedal, da so s pogovori zadovoljni, saj so pričakovali zlasti dogovor o pripravi študije, na podlagi katere se bodo lahko zainteresirani v prihodnje odločali o vstopu v projekt. Prej so veliko govorili o zainteresiranosti tujih zasebnih vlagateljev za ta projekt, zdaj pa Kosi pravi: "Cene sladkorja so manj ugodne, zato vlagatelji še čakajo, kdaj bo prišlo do konsenza med zainteresiranimi v Sloveniji".
Država ne bo financirala pridelave sladkorja
Država pri oživljanju proizvodnje sladkorja kapitalsko ne bo sodelovala. Minister opozarja na možnosti črpanja denarja iz evropskih skladov, tako v okviru programa razvoja podeželja kot prek kohezije. Prek svojega modela podporo nekaterim velikim projektom obljublja tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. "Dostop do nekaterih virov je mogoča tudi v Sloveniji in če se bodo kmetje odločili sami ali s partnerji oživiti pridelavo sladkorne pese, je jasno pričakovati, da bodo računali tudi na javno dostopen denar," je še dodal kmetijski minister.