Vstajniške socialne delavke so znane po tem, da s provokativnimi akcijami po vsej Sloveniji širijo svoj pogled na svet in razmere v državi. Zaradi grafitiranja jim je grozila celo zaporna kazen.
Protesti tudi v Pomurju
Vstajniške socialne delavke so bile zadnje čase precej aktivne. Kot smo že poročali, so posnele tudi promocijski film, ki prikazuje njihove akcije. Slednje so se zvrstile v številnih krajih po Sloveniji, tudi v Murski Soboti, kjer so protestirale zaradi stečaja Mure, s provokativnimi plakati oblepile Center za socialno delo, pozirale pred muzo Erato, kateri so oblekle prisilni jopič ipd. Veliko prahu je dvignila njihova akcija grafitiranja »Ven iz predavalnic«, v okviru katere so »olepšale« Fakulteto za socialno delo v Ljubljani.
Zaradi grafitov v zapor?
Vstajniške socialne delavke so minuli teden na svojem Facebook profilu (https://www.facebook.com/vstajniske.socialnedelavke?fref=ts) zapisale, da je pred mesecem dni FSD (Fakulteta za socialno delo) proti dvema članicama skupine sprožila postopek pred sodiščem. Objavljamo izjavo, ki se je pojavila na spletu.
»Z akcijo smo želele opozoriti na to, da se breme odplačevanja krize prelaga na tiste, ki je nismo povzročile – na študentke, profesorice, asistentke in druge zaposlene na fakulteti (kar se kaže v omejevanju možnosti študija na drugi stopnji oz. plačljivosti magistrskih programov, poviševanjem vpisnin in cen izpitov, opuščanjem projekta širitve fakultete, neizplačanimi nadurami in honorarji). Za akcijo smo se odločile, ker menimo, da je kritika fakultete na mestu, saj ni naredila ničesar, da bi študentke in zaposlene povezala v boj proti kapitalu in varčevalnim ukrepom. Namesto ustvarjanja vzdušja skupnosti, solidarnosti, kjer bi bili vsi del skupne rešitve, se fakulteta sama spopada s finančnimi težavami in stanje prikriva študentkam. Hkrati menimo, da je bila akcija grafitiranja pomemben poskus politizacije fakultete, vnašanja kritike v učni prostor – ker si želimo, da se začne praksa socialnega dela spreminjati, radikalizirati. In to se mora začeti na fakulteti. Da ne bi bili več aparat države, ampak v službi ljudi.
Akcijo so prekinili policisti, ki so obkolili našo skupino, pridržali dve članici in jima napisali globi za prekršek. Globi smo plačale in menile, da je zadeva zaključena – na kar je več mesecev za tem prišlo obvestilo, da nas fakulteta terja v višini 2.175,09eur za stroške čiščenja. Ker denarja nobena od nas nima (pa tudi cena barvanja fasade se nam zdi izredno visoka, sumimo celo da so v znesek všteta tudi barvanja grafitov drugih skupin, ki so sledila našim!), računa nismo mogle poravnati. A ga tudi nismo želele: brisanje grafitov smo prepoznale kot poskus utišanja, represije nad kritično mislijo, česar iz svojih žepov gotovo ne želimo financirati. Fakulteta bi lahko sprejela kritiko in grafite, ki nikomur niso škodili, obdržala na stenah; morda spodbudila študentke in zaposlene, da tudi same izrazijo svoja sporočila. Ker torej računa nismo poravnale, smo pred kratkim prejele pošto, da nas fakulteta kazensko preganja – dve članici skupine imata 30.10. obravnavo na okrajnem tožilstvu. Zagrožena jima je kazen do dveh let zapora, če ne bosta na nek način poravnali stroškov čiščenja. Ni potrebno poudariti, kolikšen stres in obremenitev prinese grožnja zaporne kazni. Zaradi političnega izražanja smo obravnavane kot kriminalke. Podobno kot so kriminalizirane prejemnice socialnih transferjev, nad katerimi se izvaja nadzor in ki se jih kaznuje, če denar napačno porabijo. To ni socialno delo.
Fakulteta za socialno delo se je torej pridružila procesu kriminalizacije upora – namesto, da bi se mu uprla. Fakulteta bo prav tako raje terjala svoje (bivše) študentke, socialne delavke, kolegice, kot pritisnila na državo, da ji nameni zadostno količino sredstev za izvajanje kvalitetnih programov. Ker se nam zdi to nedopustno, pozivamo Fakulteto, da od kazenskega pregona odstopi.«
Senat fakultete je odločil
Dekanja Fakultete za socialno delo Liljana Rihter je po navedbah portala siol.net zatrdila, da je šele z anonimnim pismom izvedela, da za akcijo grafitiranja stojijo Vstajniške socialne delavke. Od policije naj bi namreč dobili le imeni oseb, ki sta povzročili škodo. Ko so Vstajniške socialne delavke pristojne na fakulteti kontaktirale, so jih povabili na pogovor, kar pa so zavrnile.
Minulo sredo se je sestal senat fakultete in odločil, da bodo od kazenskega pregona odstopili, pri čemer so kot razlog navedli dejstvo, da sta socialni delavki v socialni stiski in brezposelni.
Foto: Facebook
