Gospodarski minister Žerjav je na današnjem visokem gospodarskem srečanju naznanil, da je vlada spremenila program pri izvajanju pomurskega zakona v smeri, da se izogne financiranju mehkih projektkov – izvajalnim študijem in izdelavi dokumentov.
Pomurski poslanci z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovanom Žerjavom, direktorjem Pomurske gospodarske zbornice Robertom Grahom in direktorjem RRA Mure Danilo Krapcem so se danes zbrali v Murski Soboti. Visoko srečanje je potekalo v duhu razprav glede gospodarskega razvoja pomurske regije.
Zbrani spregovorili o ključnih projektih v Pomurju
Zbrani pomurski poslanci in ostali udeleženci so uvodoma spregovorili o nekaterih za Pomurje ključnih projektih, kot je dokončna realizacija pomurskega vodovoda, o možnostih energetske izrabe reke Mure ter o izvajanju Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji 2010 – 2015. ”Razpisi morajo iti v to smer, da oživljajo gospodarstvo, da se gre v nove investicije,” so med drugim poudarili navzoči. Slednji so še izpostavil likvidnostne težave ter bančno problematiko kreditiranja, s katero se soočajo gospodarske družbe ne samo v Pomurju, ampak v celotni državi.
Sredstva iz pomurskega zakona za t.i. trde projekte
Besedaj je stekla tudi o učinkih Pomurskega zakona, s katerim naj bi se odprle možnosti za gospodarski razvoj pomurske regije, po besedah ministra Žerjava predvsem s spodbujanjem t.i. trdih investicij, torej neposrednih vlaganj v pridobitev novih delovnih mest in dviga dodane vrednosti gospodarskih izdelkov in storitev. “Iz podatkov je razvidno, da je največ državnih pomoči, kot vsa leta dosedaj, tudi v letu 2010 prejela osrednja Slovenija in je z 44,6 odstotka še vedno daleč pred ostalimi regijami,” je Danilo Krapec, direktor RRA Mure, navzočim podal navedke iz poročila finančnega ministrstva glede obsega celotnih državnih pomoči v Sloveniji po statističnih regijah ter ob tem izrazil pričakovanja, da do leta 2015 Pomurje prejme generalne državne pomoči v višini, o kateri je bilo na današnjem srečanji diskutirano.
“Muro obravnavamo predvsem preveč s strani okoljevarstvenega zornega kota”
“Omenjena je bila Mura. Jaz mislim, da Muro obravnavamo predvsem preveč s strani okoljevarstvenega zornega kota. Zagotovo je to pomemben aspekt, ki ga nihče ne sme zanemariti,” se je Žerjav še dotaknil vprašanja glede možnosti izkoriščanja hidroenergetskega potenciala reke Mure, sam pa meni, da je treba doseči sinergijo pri dogovoru glede izkoriščanja Mure, kot je to v praksi v sosednji Avstriji. Likvidnost je velik problem, še meni gospodarski minister, pri čemer so se zbrani obregnili ob slovensko bančništvo, predvsem kreditni sektor, od katerega so v veliki meri odvisni investicijski projekti.
