Okrajno sodišče je aprila določilo, da Antonu Štihcu pripada 2.000 evrov odškodnine zaradi omejevanja gibanja in komuniciranja v preiskavi afere Piramida. Višje sodišče meni drugače.
Župan Murske Sobote Anton Štihec ne bo dobil odškodnine zaradi posega v čast in dobro ime, je razsodilo višje sodišče. Štihec je namreč v zadevi kriminalistične akcije, povezave s projektom Piramida, podal civilno tožbo proti državi, saj se mu je zaradi omejevanja gibanja in komuniciranja med preiskavo v javnosti napačno prisodila etiketa osumljenca kaznivega dejanja. Okrajno sodišče je aprila presodilo, da murskosoboškemu županu pripada 2.000 evrov odškodnine, katero je Štihec imel namen predati v dobrodelne namene, socialno šibki družini iz občine.
Višje sodišče sodbo postavilo na glavo
S tako sodbo pa se ne strinjajo sodniki na mariborskem višjem sodišču. Štihec je ostal brez obljubljenih dveh tisočakov, plačati pa mora tudi okrog 650 pravdnih stroškov. V Mariboru so ugodili pritožbi pravobranilstva in razveljavili odločitev prvostopenjskega sodišča, zadeve pa niso vrnili v novo sojenje, kot je to predlagalo pravobranilstvo, temveč so kar sami odločili, da policisti županu v času afere Piramida niso neupravičeno ali protizakonito za nekaj ur omejili gibanje in možnost komuniciranja.
Ne gre se za denar, ampak princip
Pred dvema letoma so kriminalisti na podlagi sodniške odredbe opravili preiskavo prostorov župana, na osnovi katere so iskali dokumentacijo o prenosu zemljišč za potencialni letalski muzej na Mestno občino Murska Sobota. Šlo je za eno izmed hišnih preiskav v zadevi Piramida. “To so naredili kljub temu, da nisem bil ne osumljen, ne pridržan. Naredili so me za petega osumljenca,” je aprila povedal Štihec o preiskavi in pojasnil, da se ne gre za denarni znesek, katerega je zahteval, ampak za sam princip.
Preberite tudi:
Štihec toži državo za pet tisočakov
Odškodnino iz tožbe v zadevi Piramida bo Štihec podaril socialno šibki družini
