Minulo sredo so v Apačah o daljinskem ogrevanju občine na lesno biomaso spregovorili strokovnjaki in občani. Nekateri idejo pozdravljajo, drugi so skeptični.
Po uvodnem nagovoru župana Pižmohta, so s strani Roka Sunko iz Skupine Fabrika Ljutomer sledili ključni izsledki projekta MOBILES, ki je usmerjen v mobilizacijo virov lesne biomase v Prlekiji. O priložnostih razvoja lokalnih ekonomskih samooskrbnih verig je spregovoril Klaus Dieter Požgan, nadaljevala sta dr. Milan Lakota z primerom dobre prakse Pohorskega dvora ter Janez Krnc z primerom zavoda Marianum v Veržeju. Sledila je tudi replika in dileme Mihe Straha iz lesno-gozdarske zadruge v Apačah.
Ogrevanje na lesno biomaso, po ocenah teoretikov, bistveno ceneje
Sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso pomeni izgradnjo skupne, enotne kotlovnice s katero se posamezna gospodinjstva in drugi odjemniki povežejo preko podzemnih cevovodov, po katerih se pretaka vroča voda do uporabnika. Posamezni odjemnik v svoj objekt vgradi toplotno podpostajo v velikosti 60×80×40, ki se na eni strani priklopi na cevovod vroče vode na drugi pa na obstoječ sistem centralnega ogrevanja objekta. Ključna prednost sistema je cenejše ogrevanje, do 15% ceneje od ogrevanja na zemeljski plin in do 50% ceneje od kurilnega olja. V uresničitev te napovedi dvomi Strah.
Vprašanje investitorja ostaja, prav tako cena priklopa
Končna cena ogrevanja povprečnega gospodinjstva na kurilno olje skupaj z vzdrževalnimi stroški, po navedbah strokovnjakov, letno nanese na okrog 2500 evrov. Ta cena bi v primeru priklopa na omenjeni sistem, kjer dodatnih stroškov ni, dosegala okrog 1900 evrov. Na vprašanje koliko bi odjemalca stala priklopnina in vgrajena podpostaja ter tudi kdo bi investicijo pokrival, kljub že obstoječem poslovnem načrtu, odgovora nismo dobili, saj po besedah Sunka, z anketnimi vprašalniki sedaj zgolj preverjajo ali interes med občani sploh obstaja.
Pozitivni učinki in dileme
Zraven cenejšega ogrevanja, po Sunku, pozitivni učinki sistema odpirajo nova delovna mesta, stabilno ceno ogrevanja in odkup lesne mase od občanov, na ta način pa je sklenjen krog uporabnikov in dobaviteljev v regiji. Dileme pa odpira Strah, saj lokalni skupnosti ob uvedbi sistema napoveduje težave predvsem na finančni ravni. »Veliko je bilo besedičenja, le malo prakse, dajte nam čiste račune, pripeljite investitorje, ki bodo uresničili obljubo in dejansko ogrevali do 30-40% ceneje,« še doda omenjeni.
Dva primera dobre prakse v Pomurju
V Pomurju se na ta način dosedaj ogreva zavod Marianum v Veržeju pri katerem so si, po pričevanju Krnca, investicijo povrnili v treh letih ter 35 gospodinjstev v občini Kuzma, kjer je sistem zgradil zasebni investitor. Tamkajšnjo daljinsko omrežje s toploto oskrbuje 23 objektov, med njimi tudi OŠ in občinske zgradbe. Kot so nam povedali na omenjeni občini, so s tovrstnim ogrevanjem, ki je v teku od konca prejšnjega leta, zaenkrat zadovoljni.
