Ficko in Jurša sta za, Opecova in Horvat proti
Govoriti o ukinitvi 150 občin brez poprejšnje kakršnekoli analize je populističen ukrep, s katerim nekdo želi zgolj preusmeriti pozornost od ukrepov in rešitev, ki bi dejansko izboljšali življenje ljudi, meni Jasmina Opec, ukrep pa populizmu prav tako pripisuje Jožef Horvat in pravi, da Virant govori pač tisto, kar bi ljudje radi slišali. "Virantov projekt pa je treba razumeti tudi v smislu krepitve politične levice. Dejstvo je, da večino velikih (mestnih) občin vodijo župani, ki so bliže levici. S prisilnim združevanjem občin bi najbrž desnica drastično izgubila vsaj županske pozicije, če ne tudi svetniških. In Virant je levičar," pove Horvat, ob tem pa se vpraša: "Me pa res zanima, kako bi koalicijski (Virantovi) poslanci glasovali za ukinjanje občin, v katerih živijo."
Posledice majhnih občin v slabem koriščenju sredstev, v brezposelnosti
Pomurci smo rekorderji po številu občin, imamo jih kar 27, meni Branko Ficko, ki pa kljub temu ni naklonjen kriteriju 5000 prebivalcem: "Določiti je teba predvsem ekonomske kriterije, kot je zaposlenost v realnem sektorju, tržni dohodki oz delež samofinanciranja". Tako Ficko kot poslanec Franc Jurša sicer priznavata nekatere prednosti velikega števila občin, recimo razvoj turizma ali infrastrukture, a to ne premosti finančnih težav, menita. Ficko pojasnjuje, da se razdrobljenost negativno kaže v koriščenju evropskih sredstev, Jurša pa pravi, da marsikatera občina s težavo zagotavlja sredstva že za svoje redno delovanje, medtem ko dodatnih sredstev iz države in Evropske unije ne more zagotoviti, zato zaključuje, da je smiselnost obstoja zelo majhnih občin v Pomurju vprašljiva.Ficko ob tem predloži podatek, da je bilo v obdobju 2007-2013 zaradi občinskih interesov v infrastrukturo vloženih 52 odstotkov sredstev, medtem pa v gospodarstvo zgolj 12 odstotkov. "Posledice so vidne v 9000 nezaposlenih ter 3500 Pomurkah in Pomurcih, ki delo najdejo v Avstriji," meni o izkupičku majhnih občin.
Jurša za varčevanje tudi mimo ukinjanja
Ukinitve občin v smislu, kot jih predlaga Virant, ni mogoče izvesti do lokalnih voltev naslednje leto, meni Jurša. V stranki pravijo, da mnenja o ukinitvi občin pred predstavitvijo podrobnejših finančnih posledic ne morejo podati, a kljub temu, pravi, je mogoče stroške delovanja občin znižati, in sicer preko ustanovitve skupnih služb občinske uprave, zmanjševanja števila zaposlenih in števila članov občinskih svetov, vpeljevanje neprofesionalnih županov v manjših občinah. Ob tem pa Jurša dodaja, da bi morali govoriti o sistemski rešitvi, kar pomeni, da se racionalizacija ne sme ustaviti zgolj na področju lokalne samouprave, ampak je v tej smeri potrebno delovati tudi na področju državne uprave.
Rezerve ima vsak državni sistem
Ideja, da se varčuje nekaj milijonov na račun slabšega življenja vseh nas, ki živimo na podeželju in ne v Ljubljani, medtem ko se stotine milijonov meče tako rekoč skozi okno, je za mene kot pomursko poslanko nesprejemnljivo, pa ne glede na nekatere negativne kazalnike manjših občin pravi Jasmina Opec. "Zagotovo imajo občine še veliko možnosti za boljše delovanje, vendar te rezerve ima vsak državni sistem sistem, od zdravstva in šolstva, do pravosodja in upravnih enot. Bo naslednji predlog, da ukinemo 150 šol in zdravstvenih domov," se sprašuje Opecova, ki občinam pripisuje razvoj, kakršnega " marsikje ne bi bilo, če občine ne bi nastale". Poslanka opozarja na kulturni pomen občin, ki so gibalo družbenega življenja, bogatijo življenje društev, povezujejo ljudj in predstavljajo najbolj neposreden stik ljudi z državo. Navsezadnje, dodaja, pa štejejo tudi majhne pozornosti, kot so štipendije za študente ali na primer denarno darilo za novorojenčke oz. mlade družine.
Ukrep 'na horuk', brez izračunov
"Če vprašamo ministrstvo za finance po izračunih prihrankov Virantove ideje ukinjanja polovice občin, vam povedo, da nimajo nobenih izračunov. To resnično kaže na horuk politiko spreminjanja sistema lokalne samouprave in celo dodatno žalitev občanov predvsem podeželskih občin," meni Jožef Horvat, ki pravi, da se pomurskim občinam lahko zahvalimo, da je Pomurje danes na takšni razvojni stopnji, kot je, saj bi brez razvojnih prizadevanj vseh 27 danes razvojni zaostanki v primerjavi s centralno Slovenijo bili neprimerno večji. "Če vprašamo državljane, ali imamo v Sloveniji preveč občin, bo velika večina odgovorila pritrdilno. Če pa vprašamo občane, ali so za ukinitev njihove občine, bodo vsi odgovorili nikalno," pojasni Horvat in ob tem spominja na dokapitalizacije NLB in NKBM v višini 900 milijonov evro, medtem ko je lanskoletni skupni proračunski primanjkljaj vseh slovenskih občin znašal le 1,5 milijona.
László Göncz za strokovne in ne politične odločitve
Raznolikost občin onemogoča ugotavljanje transparetnosti in učinkovitosti, meni narodnostni poslanec László Göncz. "Do take situacije je prišlo tudi zaradi zelo različnih pristopov lokalnih skupnostih pri oblikovanju občin, predvsem pa zaradi uspešnih ali manj uspešnih strankarskih političnih lobijev v zvezi s tem. Zato imamo primere, kjer je eno sorazmerno malo naselje samostojna občina, drugje pa lokalno skupnost tvori več deset naselij. Tako stanje nedvomno povzroča določeno težavo, tudi zaradi pomanjkanja regionalnih subjektov". Kljub vsemu meni, da mora biti ponovno sistemsko spreminjanje lokalnih skupnostih strokovno pogojeno dejanje: "Politični subjekti smejo sodelovati zgolj pri pripravi in sprejemanju primerne, na strokovni podlagi pripravljene zakonske osnove, nikakor pa pri odločanju o konkretni občini. Na osnovi dobro pripravljenega zakona naj bo dokončna določitev o lokalnih skupnosti izrecno strokovno vprašanje." Tako kot Horvat tudi Göncz opozarja, da mora biti tako pomembnemu vprašanju namenjeno tudi dovolj časa.
