Republika Slovenija bo morala podjetju Mirage zaradi ukinitev nalepk za tehnični pregled plačati 8,3 milijone evrov, vključno s stroški sodnega postopka, ki je trajal več kot sedem let.
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je prejelo pravnomočno sodbo v zadevi Mirage proti Sloveniji. Republika Slovenija mora podjetju Mirage plačati 8,3 milijone evrov. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant označuje konkretno poslovanje s podjetjem Mirage, kot primer slabe prakse pri izvajanju javnih naročil.
Posledice zaradi enostranske odpovedi pogodbe
Naj spomnimo. Ministrstvo za notranje zadeve je 27. novembra 2001 s podjetjema Cetis in Mirage sklenilo pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi nalepke za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil. Pogodba je bila sklenjena za določen čas petih let in bi se iztekla 27. novembra 2006. Aprila 2005 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa, ki je ukinil nalepke za tehnične preglede. Pogodbeni stranki Cetis in Mirage na sporazumno razvezo pogodbe nista pristali, zato je MNZ sklenjeno pogodbo enostransko odpovedal. Po odločitvi takratnega vodstva je bilo namreč potrebno prekinitev pogodbe realizirati nemudoma. Pogodba je bila tako odpovedana 19 mesecev pred iztekom.
Primer slabe prakse pri izvajanju javnih naročil
Konkretno poslovanje s podjetjem Mirage, je primer slabe prakse pri izvajanju javnih naročil, se je na strani MNZ odzval Gregor Virant, minister za notranje zadeve in javno upravo. Slednji je zapisal, da je bil postopek, ki je bil izpeljan za sklenitev pogodbe, zaupne narave, torej ni bil izpeljan prek javnega naročila, kakor bi bilo prav. Že iz sklenjene pogodbe izhaja, da je bil ogromen dobiček podjetja Mirage vključen oz. vračunan vnaprej.
Prezirali so vsa opozorila stroke
Stroka je pravočasno opozarjala, da bo pogodba prekinjena na neprimeren način, vendar je ni nihče upošteval. V letu 2005 je bilo pred prekinitvijo pogodbe takratno vodstvo seznanjeno z več pravnimi mnenji, da bo v primeru enostranske odpovedi pogodbe prišlo do posledic, to je plačila dejanske škode in izgubljenega dobička izvajalcu. Podano je bilo tako mnenje pravne službe MNZ kot tudi dve pravni mnenji državnega pravobranilstva. Tako mora sedaj država plačati visoko dosojene zneske z zamudnimi obrestmi vred, tudi zaradi dolgotrajnega sodnega postopka, ki je trajal več kot sedem let.
