Na 18. redni seji so poslanci sprejeli Vladni zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o kozmetičnih proizvodih in z novelo ukinili institut zemljiškega dolga.
Ker je bil v zadnjih letih institut zemljiškega dolga velikokrat zlorabljen, je 82 poslancev soglasno sprejelo njegovo ukinitev in s tem osebam v kazenskih postopkih onemogočilo vpis lažnega zemljiškega dolga, s katerim so lahko skrili svoje premoženje pred upniki. Istočasno so ukinili tudi Zakon o kozmetičnih proizvodih, saj je od 11. julija v veljavi Uredba Evropske unije o kozmetičnih izdelkih, ki ureja to področje.
Nič več pometanja premoženja pod preprogo
Podpisnik novele stvarnopravnega zakonika, s katerim se je ukinil zemljiški dolg je Državljanska lista. Zemljiški dolg je bil mišljen kot orodje za zavarovanje terjatev, vendar se je od leta 2011 vpisalo več kot 2000 zemljiškoknjižnih dolgov. Med vpisniki lahko najdemo zveneča imena kot so Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Marko Jaklič in nekdanji evroposlanec Zoran Thaler. S tem so preprečili rubež premoženja - izvržbe na nepremičnine, s katerimi bi lahko poplačali upnike. V oči bode dejstvo, da je bilo pred letom 2011 v osmih letih vpisanih povprečno 75 zemljiškoknjižnih dolgov letno.
Za varnost kozmetičnih izdelkov poskrbljeno z Uredbo evropske unije
Uredba evropske unije o kozmetičnih izdelkih prinaša višje varnostne standarde, bolj točne informacije za potrošnike in obveznost poročanja o resnih stranskih učinkih. Proizvajalci ne bodo več mogli dajati lažnih obljub, saj bodo trditve kot so "do manj gub v samo 30 dneh" morale zadostiti šestim kriterijem: skladnosti z zakonodajo, resničnosti, dokaznemu gradivu, odkritosti, poštenosti in odločanju potrošnikov na podlagi informacij. Ker so v uredbi zajete stvari, ki jih je prej določal slovenski Zakon o kozmetičnih proizvodih, se je le ta soglasno ukinil z 82 glasovi poslancev.
