Pomurski zakon pred iztekom

V začetku gospodarske krize so nekatere regije po državi dobile oznako problemska območja, ki se spopadajo s visoko brezposelnostjo. V to skupino spada tudi Pomurje, ki mu država namenja poseben program za gospodarski zagon in večjo stopnjo zaposlovanja. Vendar pa je obljubljeno finančno pomoč, ministrstvo za gospodarstvo v letošnjem rebalansu proračuna, močno oklestilo.

Za ogrožene regije 8 milijonov evrov manj

Pomurski župani so ogorčeni. Pretekla vlada je namreč deželo ob Muri umestila med gospodarsko, ogrožene regije in nam namenila posebno boniteto. Sprejet je bil poseben program za izhod iz gospodarske krize in k zmanjšanju razvojnega zaostanka. Toda aktualni vladi močno primanjkuje denarja za uresničitev teh zavez.

"Za zakonsko zagotavljanje tistega, kar je namenjeno za problemska območja za Pomurje, Pokolpje, Maribor s širšo okolico ter Radeče, Hrastnik in Trbovlje, nam letos manjka osem milijonov evrov," priznava gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Eno od rešitev vidi v preusmeritvi vira financiranja z državnega na evropski proračun, kjer je za regionalni razvoj na voljo 70 milijonov evrov, a seveda ne le za ta štiri problemska območja, pač pa za vso Slovenijo.

Dvoletno podaljšanje pomurskega zakona

Po zlomu tovarne Mura, ki je za Pomurje pomenila veliko socialno bombo, je Pahorjeva vlada leta 2009 to regijo prvo razglasila za problemsko območje. V posebnem zakonu o razvojni podpori pomurski regiji (obsega 17 pomurskih občin in tri občine v upravni enoti Ormož) se je vlada zavezala, da bo v letih od 2010 do 2015 pomurski regiji za spodbujanje konkurenčnosti namenila 33 milijonov evrov, zakon se izteče konec tega leta, vendar je bil doslej uresničen le 58-odstotno.

Do konca leta 2014 je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), za program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije izplačalo 19 milijonov evrov. Zato MGRT pripravlja gradivo za dveletno podaljšanje izvajanja pomurskega zakona, torej do konca leta 2017.