Pomurski poslanci: Svetla točka regije vodovod, rezerve v projektnih sredstvih

V trenutno dokaj burnem slovenskem političnem prostoru smo o finančni krizi, potrebnih ukrepih za reševanje slovenskega gospodarstva in bančništva ter stanju v pokrajini ob Muri povprašali nekatere pomurske poslance. Kot svetlo točko pokrajine ob Muri glede projektov, s katerimi vlada v zadnjih letih stremi h krepitvi konkurenčnosti in zagonu pomurskega gospodarstva, poslanci izpostavljajo pomurski vodovod, medtem, ko največ finančnih rezerv ostaja v evropskih skladih, za katere so pristojne institucije v okviru zakona o razvojni podpori pomurski regiji.

Poslanci o trenutnem gospodarskem stanju regije

"Industrijska proizvodnja že četrti mesec kaže trende izrazitega padanja. Čeprav Pomurska gospodarska zbornica sodeluje s pristojnim ministrstvom pri izvajanju zakona o razvojni podpori pomurski regiji, ta ne daje pravih učinkov,” je uvodoma na vprašanje glede trenutnega gospodarskega stanja v Pomurju odgovoril Jožef Horvat, ki meni, da je veliko očitkov zaradi priliva denarja iz naslova zakona po kapljicah, težave naj bi se pojavljale tudi glede prevelike razpršenosti denarnih pomoči pomurskemu gospodarstvu. Da Pomurje deli trenutno usodo celotne države, meni Dejan Židan, ki izpostavlja težave z likvidnostjo, nenazadnje pa je na voljo manj virov financiranja: “Dodatno skrb povzroča "ohlajanje" nemškega gospodarstva, prepočasno sprejemanje reform in izrazita pesimistična pričakovanja v državi, ki se odražajo v pomembnem zmanjševanju osebne potrošnje, kar vse skupaj ogroža obstoječa delovna mesta.“

Gospodarsko stanje v regiji je zaostajalo za povprečjem že pred krizo, na katero so vplivale predvsem napačne odločitve v preteklosti, kot je propad nekdanje Mure, Pomurke ter Potrošnika, meni Branko Ficko. Predstavnik Desusa, Franc Jurša, navkljub dejstvu, da je regija še vedno med najmanj razvitimi v Sloveniji meni, da se stanje počasi, a vztrajno izboljšuje. “Spodbudni so podatki, da se je brezposelnost v mesecu juliju 2012 v primerjavi z mesecem poprej zmanjšala za 2,5%; ob koncu julija 2012 pa je bilo brezposelnih, v primerjavi z letom poprej, manj kar za 9,1%. Največji problem pri brezposelnih v Pomurju je ta, da jih dobrih 46% nima strokovne izobrazbe, kar 56,8% pa jih je trajno nezaposljivih," odgovarja Jurša.

Neenotni glede fiskalnega pravila

Glede potrebnih ukrepov za ponovni zagon pomurskega gospodarstva in bančništva so poslanci v večji meri mnenja, da je nujno potrebna sanacija bančnega sistema. Zlato fiskalno pravilo, ki je trenutno aktualno na domačem političnem odru, je po besedah Horvata potrebno za povrnitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti. “Predvsem slovenska podjetja potrebujejo zdrav bančni sektor. Slovenske državne banke so kapitalsko prešibke, da bi prenesle izgube in financirale gospodarstvo. Po mojem prepričanju mora Slovenija zelo hitro iz slovenskih bank, kjer ima država pomemben lastniški delež (predvsem NLB in NKBM) izločiti slabe terjatve in tako očiščene banke prodati po možnosti močni evropski oz. svetovni banki,”pravi poslanec iz vrst Nove Slovenije ter še doda, da so ukrepi potrebni tudi na področju delovne zakonodaje, ki je trenutno rigidna. Židan prav tako izpostavlja potrebo po sanaciji bank, vendar trdi, da sprejem fiskalnega pravila ne bo spodbudil gospodarske rasti: “Za povrnitev kredibilnosti in dostopa do kapitalskih trgov potrebujemo vodenje vlade, ki bo povrnilo zaupanje v ekonomsko politiko. Zaradi tega je nujno sprejetje strukturnih reform za vzdržnost javnih financ in strukturnih reform za povečanje zaposlenosti in konkurenčnosti.“ 

Glede potrebnih ukrepov Branko Ficko iz vrst Pozitivne Slovenije pravi, da bi se sanacije bančništva morali lotiti z "dokapitalizacijo, vendar ne z davkoplačevalskim denarjem ali prenosom slabih terjatev na slabo banko." Jurša poleg že naštetih ukrepov omenja še ukrepe, s katerimi bi odločneje pristopili k pospešitvi gospodarske raste ter konsolidacije javnih financ, kot neizogibne v prihodnje pa omenja še strukturne reforme.

Možnost ponovitve grškega scenarija v Sloveniji odvisna od enotnosti politikov

“V SD menimo, da če bo vlada delovala tako nekredibilno in poglabljala situacijo, potem bo prišlo tudi do tega,” se je Židan kritično dotaknil vlade pri vprašanju glede možnosti grškega scenarija v Sloveniji, kjer bi država morala za sredtva zaprositi mednarodne institucije. Horvat pravi, da bo prihodnost slovenskega gospodarstva bolj znana proti koncu oktobra, ko se bo pokazalo, “ali je slovenska politika sposobna stopiti skupaj, ko gre za interes državljanov. Sem realni optimist in si želim, da bi Slovenci, kot že mnogokrat v svoji burni zgodovini, tudi tokrat bili sposobni stopiti skupaj. Ostro moramo zavračati ozke strankarske interese in kratkoročno nabiranje političnih točk na račun usode celotne države.” Da situacija v slovenskem gospdoarstvu še ni tako slaba, da bi morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč, meni Jurša, ki pa še dodaja, da v stranki te možnosti ne izključujejo. “Pomoč ne bo potrebna, če bodo sprejeti nujni ukrepi in reforme,vendar ne samo z varčevanjem,temveč z ukrepi za rast in razvoj,” o potrebnih ukrepih za izogib grškega scenarija meni Ficko.

Širitev Mure da, vendar brez zmanjševanja proizvodnje v Pomurju

Pomurski poslanci so predstavili še videnje glede večjih gospodarskih družb, ki so in še vedno krojijo usodo številnih Pomurcev. O zgodbi nekdanjega tekstilnega giganta – Mure in o novih lastnikih so poslanci v večji meri dali zeleno luč širitvi v Srbijo, vendar ob pogoju, da se proizvodnja v Murski Soboti ne zmanjša. “Mura zaposluje skoraj 1.600 ljudi in upam, da podatki o širitvi v Srbijo ne pomenijo zmanjševanja zaposlenih v Murski Soboti, saj je gospodarska družba koristila obsežna državna sredstva za svoje delovanje,” pravi Židan. Zadovoljstvo glede razvojnih načrtov Aha Mure in novih lastnikov je izrazil tudi Horvat.

Ficko glede Mure pravi, da novi lastnik še ne daje garancije za ponovno vrnitev Mure na pot slave: “V tem momentu je to izkoriščanje kvalitetne in poceni delovne sile in državne pomoči,” še dodaja poslanec. Jurša glede razvoja podjetja Aha Mura meni, da so zapolnjena naročila ter povečanje naročil v primerjavi z lanskim letom za 44 odstotkov odlična popotnica za naprej. “Podpiram njihovo širitev v Srbijo, v kolikor bodo s tem ohranili delovna mesta v Sloveniji. Upam, da velika zadolženost skupine AHA ne bo ogrozila nadaljnjega razvoja Mure, ki ima vse možnosti, da znova piše zgodbo o uspehu.“