Pomurski tehnološki park, ki deluje od leta 2003, je zagnal preko sto podjetij, ki se uspešno držijo na slovenskem in mednarodnem trgu. Uspeh se kaže po nadpovprečnem kazalniku dodane vrednosti na zaposlenega, pravi direktor.
Začetne investicije so ključnega pomena predvsem za mlada podjetja, ki se še uveljavljajo v tržnem prostoru. Skozi varčevalne programe pa se je državni finančni zagon podjetij, tudi na področju start-up podjetništva, ustavil, kar posledično čutijo novoustanovljene družbe, ki z letošnjim letom niso upravičene do proračunskih sredstev. Direktor Pomurskega tehnološkega parka (PTP) Murska Sobota, Marko Močnik meni, da so navkljub zaprti finančni pipici, podjetja vzgojena v inkubatorju uspešno kljubovala finančni krizi. Na trgu se je namreč v leth delovanja PTP obdržalo dobrih 90 odstotkov novonastalih družb.
V Murski Soboti zapolnili kapacitete
Po zagonu tehnološkega parka v Murski Soboti, ki deluje že od leta 2003, so se kapacitete v prostorih zapolnile, direktor slednjega pa je pozitivno presenečen predvsem nad zapolnitvijo proizvodnih kapacitet. "Lansko leto je bilo 40 odstotkov proizvodnih prostorov praznih. Nekatera podjetja so se razširila z novimi projekti. S tega vidika smo zadovoljni," pravi Močnik o prostorih v Murski Soboti. V okviru podjetniške mreže, ki še zajema odranski in ljutomerski obrat, so prostori še vedno na voljo, saj se zaradi stroškovne smotrnosti predvsem na področju logistike številni odločajo za soboški inkubator.
"Največji potencial vidimo v sektorju prehrane in energetske učinkovitosti"
V tehnološkem parku, v okviru katerega se je v letih delovanja zagnalo preko sto podjetij, navkljub varčevalnim rezom državnih sredstev in subvencij razmišljajo o širitvi kapacitet, zadnji pogovori so potekali v smeri sodelovanja z občino Kobilje. Prvi mož soboškega tehnološkega parka dodaja, da se bodo v prihodnosti osredotočali bolj sektorsko. Prihodkovna plat poslovanja podjetniške mreže je v 90 odstotkih vezana na projektna sredstva, kar je po besedah Močnika eden od ključnih razlogov za razširjeno mednarodno mrežo partnerjev. "Na ta način pomagamo podjetjam preboj na tuje trge. Največji potencial vidimo v sektorju prehrane in v sektorju energetske učinkovitosti, sta trenutno prviva segmenta,h katerima stremimo," glede nadaljnih usmeritev tehnološkega parka v finančno neugodnem času odgovarja direktor.
Nadpovprečni kazalniki dodane vrednosti na zaposlenega
Premoženje podjetij, ki so svojo poslovno pot pričela v pomurski mreži, je leta 2003 znašalo okoli tri milijone evrov, v poslovnem letu 2010 pa je ocenjeno na 31 milijonov evrov. "Velik dvig smo opazili tudi na prihodkovni strani, število zaposlenih se je gibalo okoli 350, ampak številka vključuje le redne zaposlitve. Najbolj ključen podatek pa je merilo uspešnosti po kazalniku dodane vrednosti na zaposlenega, kjer slovensko povprečje znaša 19 tisoč evrov, pri nas je leta 2010 znašalo 29 tisoč evrov," o finančnem izidu še pravi Močnik in doda, da njihova podjetja poslujejo dobro.
