Lahko fiskalna decentralizacija pomeni, da bo Pomurje davčna oaza?
»Vlada Republike Slovenije v februarju 2009 načrtuje oblikovanje sveta za decentralizacijo in regionalizacijo pri predsedniku vlade, in sicer kot pomoč pri oblikovanju ključnih odločitev vlade pri funkcionalni in finančni decentralizaciji in konceptu regionalizacije Slovenije, kjer bi sodelovali vodilni strokovnjaki z različnih področij,« so nam sporočili iz kabineta predsednika Vlade RS, ko smo na njihov naslov poslali vprašanja v zvezi z ustanavljanjem pokrajin in vlogo sveta za decentralizacijo in regionalizacijo pri predsedniku vlade pri procesu uvajanja pokrajin. Svet bo vodil premier Borut Pahor, njegova namestnica pa bo ministrica brez resorja, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj mag. Zlata Ploštajner, ki je ob predstavitvi ciljev resorja povedala, da bo svet mesto diskusije o predlaganih rešitvah in vprašanjih, ki se bodo v zvezi s pokrajinami odpirala.
Dr. Andreja Horvata je povabila ministrica Ploštajnerjeva
Ministrica Ploštajner je minuli teden dejala še, da so se odločili, da bodo poskušali ujeti v prejšnjem mandatu zastavljeni cilj, da bi v letu 2010 izvedli volitve v pokrajinske organe in pokrajine v letu 2011 tudi konstituirali. Pri službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter kabinetu predsednika vlade nam ni uspelo izvedeti kdo vse bo član sveta, ki bo Pahorju svetoval o pokrajinah in na kakšen način bodo oz. so te strokovnjake izbrali. Zagotovo pa bo premierju svetoval Pomurec dr. Andrej Horvat, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah potegoval za mesto poslanca. »Da, povabila me je ministrica Ploštajnerjeva. V organu mi bo v čast sodelovati,« nam je sporočil dr. Horvat.
Pomembna vprašanja so kaj in kako
Dr. Andrej Horvat pravi, da se je pri uvajanju pokrajin potrebno ukvarjati predvsem s tem kaj naj bi pokrajine počele. »Kot ekonomist pri tem izhajam iz dejstva, da imajo pokrajine smisel takrat, ko lahko vodijo tudi svojo ekonomsko politiko, ki se lahko po svoji uspešnosti ali neuspešnosti razlikuje od drugih slovenskih pokrajin, kot tudi podobnih pokrajin v sosednjih državah, tukaj smo torej pri vprašanju kako. Število pokrajin naj torej bo predvsem rezultat njihove ekonomske smiselnosti in s tem nastalih stroškov in koristi ter izboljšanje konkurenčnega položaja Slovenje v svetu,« razlaga dr. Horvat, ki je v preteklosti ob uvajanju pokrajin predlagal določeno obliko avtonomne davčne politike pokrajin. »Ne gre za popolnoma avtonomno davčno politiko na ravni pokrajin, marveč za fiskalno decentralizacijo do tiste mere, ki bi bila lahko optimalna za spodbujanje razvojne konkurenčnosti Slovenije v celoti,« pravi novopečeni član sveta za decentralizacijo in regionalizacijo pri predsedniku vlade in dodaja, da so se tovrstni ukrepi že izkazali kot uspešni tudi v kantonih v Švici in Južna Tirolska v Italiji.
Pomurje kot davčna oaza?
Da bi Pomurje lahko postala davčna oaza pa po besedah dr. Horvata ne gre pričakovati. »Davčna oaza 'Pokrajina Pomurje' ni mogoča v okviru države Slovenije, če se državni zbor tako eksplicitno ne odloči, v okviru posebnega Zakona, seveda. Fiskalna decentralizacija nikakor ne bo pripeljala do davčnih oaz, marveč predvsem omogočila posameznim regijam, da se v prvi fazi odpovedo določenim prihodkom ter na ta način postanejo bolj konkurenčne in tudi bolj atraktivne za potencialne investitorje. Seveda pa naj povem, da fiskalni element ni edini dejavnik atraktivnosti za potencialne investitorje, je pa seveda običajno prvi, ki zanima investitorje,« pravi dr. Horvat. Eden izmed zadnjih predlogov prejšnje vlade je za pokrajino ob Muri predvideval upravo pokrajine v Murski Soboti in pokrajinski svet v Ljutomeru. Bi bilo za razvoj pokrajine boljše zgolj eno pokrajinsko središče? »Mislim, da ta vaša vprašanja gredo v smeri brezplodnih razprav, ki nas še vedno niso pripeljala do učinkovitih pokrajin, marveč so se zaustavila na številu, sedežih, županskih mestih,« nam je ob zaključku povedal dr. Andrej Horvat.
