Vlada je Državnemu zboru predlagala 10 odstotni davek na srečke. Ta naj bi v državni proračun prinesel dobrih sedem milijonov evrov.
Da ne bo državna malha »suha«, je poskrbela vlada s predlogom o 10 odstotnem davku na srečke. Slednja je predlog zakona o uvedbi novega davka na vplačilo srečk v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo že poslala Državnemu zboru.
V državni proračun 7 milijonov evrov
Z novim davkom namerava vlada obdavčiti vse srečke, razen tistih, ki jih občasno izdajajo humanitarne organizacije, iz obdavčitve pa so izvzeti dobitki do 300 evrov. Obdavčitev bi naj po pričakovanju vlade državni proračun oplemenitila za 7,3 milijona evrov v letu 2013 in 10,1 milijona evrov v letu 2014. Zakon bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu
Kaj vse bo zajel davek na srečke?
Osnova za obdavčitev bo prodajna cena srečke in 10 odstotna stopnja obdavčitve. Po pojasnilih vlade bo davek zajel loterijske srečke, tombolske tablice, srečke pri srečelovu, stavne listke in druga potrdila o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi potrdila o vplačilu za pristop h klasični igri na srečo, ki jo prireditelj ponuja na spletu, so zapisali v Delu.
V Sloveniji le dva koncesionarja iger na srečo
Davčni zavezanci so prireditelji klasičnih iger na srečo, ki imajo ustrezno koncesijo za prirejanje klasičnih iger na srečo. V Sloveniji smeta srečke stalno izdajati prirediteljici klasičnih iger na srečo, in sicer sta to Loterija Slovenije in Športna Loterija, ki sta na slovenskem trgu izključna koncesionarja omenjenih iger, tudi spletnih. Ti imata posebno vlogo v družbi, saj z obveznimi koncesijami »napajata« humanitarne, invalidske in športne organizacije