Sektor zadružništva v Evropski uniji in svetu narašča ter uspešno ustvarja nova delovna mesta. V Pomurju in preostali državi pa je z izjemo kmetijsko-gozdarskih zadrug ta še nerazvit.
Po Ajpes-u v omenjeni regiji beležimo 38 zadrug, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom ali trgovino, popravilom in vzdrževanjem motornih vozil. Kot nam povedo na Zadružni zvezi Slovenije (ZZS), se v zadnjem obdobju v državi odpirajo številne pobude za ustanavljanje zadrug tudi na drugih področjih, med njimi delavskih, socialnih tudi medijskih, vendar zadružništvo v Sloveniji še vedno predstavlja zgolj pol odstotka delovnih mest, medtem ko jih v EU predstavlja kar sedem. Ustanavljanje novih zadrug in večje vključevanje v že delujoče tovrstne organizacije pa lahko, po mnenju ZZS, tudi pri nas pomeni odpiranje novih delovnih mest.
Z zadrugo tudi do deset tisoč novih delovnih mest
V Pomurju, se od začetka gospodarske krize do danes število zadrug ni povečalo, po podatkih je v regiji v sodni register vpisanih celo pet zadrug manj kot leta 2009. Nasprotno pa je v tem času, v mnogih državah EU, število teh organizacij naraslo in se hkrati izkazalo kot primer dobre prakse, kjer se uspešno generirajo nova delovna mesta. V zadružništvu v Sloveniji je trenutno zaposlenih nekaj čez 3000 delavcev, od tega so lani v pomurskih zadrugah zaposlovali 130 ljudi. S povečanjem števila delavskih zadrug pa bi, kot je za dnevnik povedal generalni sekretar Slovenskega foruma za socialno podjetništvo Tadej Slapnik, Slovenija v naslednjih sedmih letih lahko ujela povprečje EU in tako ustvarila delovna mesta za več deset tisoč ljudi.
Zadruga kot najbolj priročna oblika za povečanje notranjega lastništva
Direktor Kmetijsko gozdarske zveze Slovenije – Zavoda Murska Sobota Franc Režonja meni, da je lastniška kriza nedvomno priložnost za povečanje notranjega lastništva zaposlenih, tu pa je v skladu z veljavno zakonodajo najbolj priročna oblika prav zadruga. »Država je sicer res odprla veliko možnosti glede formiranja novih zadrug, drugo je pa vprašanje ambicioznosti in odgovornosti posameznikov v organih upravljanja in podpornega okolja v smislu komercialno fiskalnega dela,« opozarja direktor, ki verjame, da se bo ta sektor tudi pri nas v prihodnje razvijal hitreje kot sicer.
Zraven novih možnosti zaposlovanja, pomoč tudi deprivilegiranim delavcem
Kot pravijo na ZZS, je primarni cilj zadruge zagotavljanje koristi za člane, ta je med drugim edina organizacija v kateri so člani vlagatelji kapitala, upravljavci in poslovni partnerji hkrati. »Zadruge se ne omejujejo izključno na ustvarjanje novih možnosti zaposlovanja, pogosto pomagajo deprivilegiranim delavcem, ki so izključeni ali jim grozi izključenost s trga dela,« pojasnijo na forumu za socialno podjetništvo, ta načela pa nenazadnje pomagajo ohranjati dostojna delovna mesta.
