Na okrogli mizi, ki jo je sinoči v Moravskih Toplicah organiziralo Delo, so udeleženci razpravljali, kako pridelati in tudi proizvesti več kakovostne domače hrane.
Slovenija je daleč od prehranske samooskrbe, slednje domači kmeti ne uspejo zagotavljati skoraj na nobenem področju. Eno ključnih vprašanj okrogle mize Prehranska oskrba Slovenije - ali živimo v varljivem izobilju, ki jo je povezovala novinarka Dela Marjeta Šoštarič, je bilo torej, kakšni bodo nadaljni koraki Slovenije, da se takšen trend nizke samopreskrbe, ki je sedaj na 40 odstotkih, spremeni.
"Kadar govorimo o samooskrbi, vedno prvo govorimo o samooskrbi z žiti. In tukaj nam kondicija pada iz leta v leto, saj izgubljamo kmetijska zemljišča tako s širjenjem gozdov kot ubanizmom," tako minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki rešitev vidi v noven zakonu o kmetijskih zemljiških. Hkrati pa se po njegovo moramo odločiti, ali se res želimo vrniti na nižjo gozdnatost in s tem dati prostor kmetijstim površinam, navsezadje, "prehranska samooskrba je za državo pomembna".
Slovenska hrana je kakovostna, a tudi dražja
Slovenci se bomo morali začeti zavedati, da pridelamo kakovostno hrano. Mi še vedno dobro in napram sosedom poceni jemo, pa Bernardka Hlebič iz Pomurskih mlekarn. Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije, je izpostavila visoko stopnjo nezavedanja o izvoru hrane, ki jo uživamo, ob tem pa opozorila na dejstvo, da je slovenska hrana resda tudi dražja. S tem se ni strinjal Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Pravi, da se na odprtem evropskem trgu pojavlja nelojalna konkurenca, ki ne daje tolikšnega poudarka na kriterije kakovosti in da je slovenska hrana navidezno draga, ker so visoke marže slovenskih trgovcev.
Letos v Žitu več domače pšenice
Če Slovenija ni konkurenčna, se bo uvozila avstrijska, madžarska ali celo poljska pšenica, zato se moramo truditi na strani konkurenčnosti, meni Toni Balažič, predsednik uprave Žita, ki je na okrogli mizi podal konkretno pozitivno informacijo, in sicer, da so zaenkrat vzpostavljeni vsi pogoji, da bi lahko letos v Žitu odkupili več slovenske pšenice.
