še tri leta nazaj nesporni vladarji slovenskega političnega prostora se danes borijo, da bi sploh ostali na političnem zemljevidu. Vzrok za razpad LDS naj bi bil poraz na zadnjih parlamentarnih volitvah, kar je v normalnem strankarskem življenju dokaj nenavaden primer. Seveda so ob porazu na volitvah pogoste krize in menjave vodstva stranke, toda razpad vseeno predstavlja skrajnost. Sam menim, da je LDS razpadla zaradi oportunistov, ki so se v stranko vključevali zgolj zaradi lastnih interesov. Upam si trditi, da vsaj polovica članov sploh ni poznala programa stranke in njenih osnovnih ideoloških izhodišč. V LDS se je bilo pač »fajn« vključiti, saj si se na ta način nahajal v neposredni bližini korita. Ko se je vpliv stranke po volitvah silovito zmanjšal, je nastopil čas za umik in razdor. Se lahko kaj podobnega zgodi tudi kateri od ostalih slovenskih strank? V tem kontekstu sta zanimivi predvsem stranki, ki se bosta na naslednjih volitvah najbrž udarili za zmago.
Trenutno politični prostor obvladuje Slovenska demokratska stranka. Vodi jo nesporni vladar slovenske desnice Janez Janša, njegov položaj znotraj stranke je trden, nasprotnikov znotraj stranke praktično nima. Seveda se postavlja vprašanje, ali bi se nasprotniki njegovega vodenja stranke pojavili ob morebitnem porazu na naslednjih volitvah. Groba primerjava vseeno pokaže, da je SDS bolj trdna stranka kot LDS. Ima eno zelo veliko prednost: v svoji zgodovini je okusila tako položaj opozicije kot pozicije, medtem ko so bile izkušnje LDS na področju opozicije praktično nične. Tudi Janša je dokazal, da lahko uspešno igra obe vlogi, torej vodjo opozicije in vlade. Eno groženj morebitni enotnosti in trdnosti stranke predstavljajo »novi« člani. To pomeni, koliko oportunističnih »klopov« se je v času od zadnjih volitev prisesalo na trenutno najmočnejšo stranko v državi. Torej, ali so pri SDS ohranili trdno jedro stranke?
Edini, ki lahko na naslednjih volitvah ogrozijo zmago SDS, so Socialni demokrati. Trenutno jim ne kaže slabo, saj se jim podpora iz meseca v mesec veča, a kljub temu so lahko naslednji tedni za stranko še kako usodni. Njihov predsednik in glavni magnet za volivce Borut Pahor se še ni odločil, ali bo kandidiral na predsedniških volitvah. Sam ve, da ima realne možnosti, da volitve tudi dobi. Dejstvo je, da je stolček predsednika države dosti bolj udoben kot npr. tisti predsednika vlade. Sam menim, da bi bila odločitev Pahorja, da kandidira na predsedniških volitvah, strahopetna in neodgovorna do lastne stranke, saj se od njega pričakuje, da bo po triletnem prepričevanju slovenske javnosti, da ima boljši alternativni program kot vladna koalicija, prevzel odgovornost in svojo stranko kot vodja popeljal na volitve 2008. Brez Pahorja Socialni demokrati volitev ne morejo dobiti. V zadnjih dnevih je bila stranka soočena še z eno težavo: na vrata SD so namreč potrkali nekateri že skoraj bivši člani LDS, ki si želijo postati člani SD. če se izrazim nekoliko nesramno, bi rekel, da so zavohali kri oziroma plen. Zavohali so morebiten uspeh SD na prihodnjih volitvah in možnost, da se spet prerinejo do korita. Socialni demokrati bodo morali v tem primeru zelo dobro premisliti, ali bodo »odpadke« iz LDS sprejeli v svoje vrste. Kakšen bo odziv njihovih volivcev? Ali sploh rabijo usluge bivših članov LDS?
Slovenske politične stranke se lahko na primeru LDS veliko naučijo. Potrebno je graditi na lastnih resursih in ohranjati svoje volilno telo. Divje širjenje članstva se lahko izkaže za bumerang. Večina strank se še vedno nahaja v fazi konsolidacije in ta bo trajala tako dolgo, dokler vsi ne izkusijo pozitivne in negativne učinke vladanja in opozicije. V LDS so namreč znali le vladati.
