Nataša Horvat je na zadnji seji mestnega sveta MOMS pojasnila, da bi občina morala učinkoviteje črpati EU sredstva. Na občini trdijo, da je težava v samem proračunu in birokratskih ovirah.
Država je v času recesije striktneje pristopila k spodbujanju občin pri pridobivanju evropskih sredstev, na učinkovitejše črpanje iz "evropskega korita" pa opozarjajo tudi v Združenju občin Slovenije. Murskosoboška občina je v letu 2011 in 2012 uspešno pristopila k izvajanju večih projektov, v okviru katerih je že ali še bo prejela sredstva in sicer skupno v višini dobrih 2,7 milijona evrov. V letošnjem letu bodo mestni proračun popolnila evropska sredstva v višini 232 tisoč evrov za realizacijo projektov ter približno 1,4 milijona evrov iz naslova prijavljenih projektov v letu 2012. Največ sredstev je pristojnim uspelo črpati pri 3,1 milijonskem projektu TCF - Energetski del, kjer bo proračun razbremenjen za 2,2 milijona evrov. Nekateri svetniki pa so navkljub temu izrazili nezadovoljstvo. Nataša Horvat pri pridobivanju denarja iz evropske malhe vidi rezerve, kritično pa se je dotaknila neuspešno prijavljenega razpisa občine pri energetski sanaciji Osnovne šole III in IV.
Na sredstva čakajo tudi do leta in pol po izvedbi projekta
"Velikokrat se podpis predvsem nacionalne pogodbe v primeru npr. čezmejnih projektov lahko zavleče tudi do enega leta po odobritvi in začetku izvajanja projekta. Do podpisa nacionalnih pogodb v tem primeru ni mogoče izvajati poročanja, je pa potrebno projekt začeti izvajati. To pomeni, da se na prva sredstva iz naslova projekta čaka tudi po eno leto in pol," pojasnjujejo na murskosoboški občini, kjer so v pričakovanju sredstev iz naslova šestih projektov.
"Veliko več manevrskega prostora za črpanje UE sredstev ni"
V Združenju občin Slovenije - ZOS so nedavno opozorili na dejstvo, da lokalne skupnosti niso v celoti izčrpale sredstva, ki so na voljo v EU skladih, omejevanje pri črpanju le-teh pa v MOMS vidijo pri samem proračunu, kjer so pri financiranju določenih projektov omejeni na dolčeno višino sredstev pri proračunskih postavkah. "Menimo, da veliko več manevrskega prostora za črpanje EU sredstev ni. MOMS že danes premošča financiranje projektov s kratkoročnimi krediti, odobrenimi na podlagi pogodb za zagotovitev lastnega dela sredstev," dodajajo na soboški občini. Kot primer navajajo težave, s katerimi se soočajo pri izvajanju projekta Cilja 3, kjer denar za sofinanciranje čakajo tudi do enega leta, pridobitev potrebnega kapitala za zagon projekta pa onemogoča zavlačevanje pri podpisu pogodbe na državni ravni. Rešitev vidijo pri odpravi birokratskih ovir. "Država bi morala razpise razpisovati že od 2007 in ne črpanje vseh sredstev tempirati na zaključek obdobja. Žogico je torej potrebno vrniti državi in od nje zahtevati večjo administrativno fleksibilnost in hitrost."
Horvatova kritično do projekta energetske sanacije OŠ III in IV
V lokalnem političnem hramu so se glede učinkovitosto pridobivanja EU sredstev dotaknili tudi nekateri svetniki. Tako je predsedujoča Odboru za proračun in finance Nataša Horvat na zadnji seji mestnega sveta povedala, da bi občina morala učinkoviteje izrabljati instrumente pridobivanja evrospkih sredstev ter se dotaknila razpisa sofinanciranja energetske sanacije OŠ III in IV. Kot razlog za neuspeh je občinska uprava z županom na čelu pojasnila, da do sredstev za sofinanciranje niso bili upravičeni zaradi predhodne sanacije šole. Menjava oken in sanacija so posledično znižali točke pri razpisu in onemogočili sofinanciranje projekta. "Vsi si želimo uspešno pridobljenih razpisnih sredstev, saj le-te predstavljajo pridobitev za celotno okolje," meni Horvatova in dodaja, da je dober primer uspešno prijavljenega projekta in pridobljenih evropskih sredstev viden pri obnovi Vaškega doma v Černelavcih. Za učinkovitejše črpanje sredstev bi po besedah svetnice v vrstah svetniške skupine LDS na občini potrebno zaposliti osebo, ki bi delovala izključno na področju razpisov, pri čemer dodaja, da pri neupešnih prijavah "ne moremo vedno kazati s prstom na državo".
