Del predvidene trase daljnovoda Cirkovce - Pince poteka tudi po območju, ki je na arbitraži.
Energetska infrastruktura sodi med najpomembnejše v državi. Desetletni razvojni načrt Slovenije predvideva okoli dve miljardi investicij v električno omrežje do leta 2024. Med pomembnejše projekte sodi tudi izgradnja daljnovoda Cirkovce - Pince, ki pa je zaradi nerazrešenih mejnih vprašanj s Hrvaško zaenkrat še pod vprašajem.
Daljnovod izjemnega pomena
Po mnenju strokovnjakov ter Elesa je omenjeni 2x 400 kilovoltni daljnovod ena pomembnejših investicij na področju energetike, uvršča se pa tudi med naložbe vseevropskega pomena. Slovenija ima namreč vzpostavljene energetske povezave z vsemi sosedami, razen z Madžarsko. Povezava z Madžarsko bo imela velik pomen v prihodnosti, ko so pričakovani presežki električne energije iz severne Nemčije, ti pa bodo proti jugu prihajali čez Češko, Slovaško in Madžarsko.
Višja zanesljivost dobave
Načrt predvideva, da bo en sistem novega daljnovoda povezan z razdelilno transformatorsko postajo pri Hevizu na Madžarskem, drugi pa s postajo Žerjavinec na Hrvaškem. Kot so pravijo v Elesu, se bo s tem povečala zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, občutno povečala uvozna prenosna zmogljivost in zanesljivost prenosnega omrežja v tem delu države ter izboljšala zanesljivost napajanja odjema v Sloveniji v primeru izpadov večjih proizvodnih objektov oz. ob drugih nepredvidenih dogodkih in obratovalnih težavah, ko bo omogočena tudi dodatna pomoč preko madžarskega prenosnega omrežja.
Trasa dolga 80 km
Predvidena trasa daljnovoda je dolga 80 kilometrov in poteka čez občine Kidričevo, Videm pri Ptuju, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črešnovci, Velika Polana in Lendava. Vlada je že leta 2012 sprejela državni prostorski načrt, v katerega je umeščen omenjeni daljnovod.
Težavna dva kilometra pri Hotizi
A načrte Elesa križa nerazrešeno mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško. Dva kilometra trase daljnovoda namreč potekata po območju, ki je v katastru Republike Hrvaške in je predmet arbitraže. Eles se s pridobivanjem gradbenega dovoljenja trudi že vrsto let, a ga še zmera niso pridobili. Aleksander Mervar, predsednik uprave Eles, pravi, da v tem trenutku še ne vedo, kdo jim bo izdal gradbeno dovoljenje. So pa trenutno v fazi urejanja dokumentacije, služnosti in izplačevanja odškodnin lastnikom zemljišč. Obenem so v stalnih dogovarjanjih z Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za infrastrukturo.
