Predsednik države Borut Pahor je med obiskom Gornje Radgone kot častni pokrovitelj in slavnostni govorec na osrednji proslavi ob odhodu zadnjega vojaka JLA s tega območja na pogovor sprejel delegacijo Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS).
Ta je predsednika seznanila z aktualnim dogajanjem na področju reševanja njihove problematike in predstavila svoja pričakovanja, izročili pa so mu tudi dopis, naslovljen na premierja Mira Cerarja.
Pahor jim je sicer lahko obljubil le, da bodo njegovi sodelavci zadevo preučili in jo posredovali Vladi RS.
Delavci migranti nadaljujejo z bojem
Čeprav so si z nekaterimi nedavnimi aktivnostmi, predvsem zbiranjem podpisov za referendume, pridobili nemalo nasprotnikov, člani SDMS nadaljujejo s svojim bojem, saj se čutijo ogoljufane in opeharjene ter so prepričani, da jim je kršena pravica do enakosti pred zakonom.
Spomnimo, da je na začetku leta 2016 med skoraj 18 tisoč delavci iz Pomurja, Štajerske, Koroške in Gorenjske, ki se vsak dan vozijo na delo v sosednjo Avstrijo, znova zavrelo, potem ko so od Fursa prejeli položnice z vrtoglavimi zneski doplačila dohodnine, nekateri tudi v višini več kot 7000 evrov, ki jih bodisi ne želijo bodisi ne morejo poravnati.
Cerarju predstavili svoja stališča
V dopisu, ki so ga sedaj predali tudi predsedniku Pahorju, je vodstvo SDMS Mira Cerarja seznanilo s potekom treh sestankov na Ministrstvu za finance na temo obdavčitve čezmejnih delavnih migrantov.
»Pismo smo na vas naslovili takoj po zaključku pogajanj, kot je bilo meseca marca tudi dogovorjeno, zato ne razumemo vašega odklonilnega in ignorantskega odnosa. Zato vas ponovno pozivamo, da prisluhnete našemu stališču in se, kot je bilo dogovorjeno, zavzamete za čimprejšnjo rešitev naše problematike,« so zapisali sindikalisti, ki so položaj čezmejnih delavcev predstavili v več segmentih.
Spregledani stroški
Moti jih predvsem dejstvo, da je FURS z odlokom sprejela spremembe v tolmačenju nespremenjene zakonodaje o davčnem postopku in s tem uvedla ukrep, zaradi katerega davčnim zavezancem, ki so sami prijavili dohodke iz tujine za odmero davka, a pri tem zamudili rok za vložitev, niso upoštevali vrste olajšav.
Obenem so prepričani, da delavec v Sloveniji stroške, povezane z delom, prejme kot neobdavčen dohodek, dodatek k plači, ki v dejanskem znesku povrne porabljena sredstva. Čezmejni delavec migrant pa medtem v višini stroškov za malico in prevoz prejme zgolj olajšavo, ki znižuje davčno osnovo. Dejanski finančni učinek obeh situacij tako naj ne bi bil primerljiv.
Posredovali mnenja davčnega svetovalca in odvetnikov
Martin Ivec, predsednik SDMS, je Cerarju sicer posredoval tudi mnenja odvetniške hiše Vesenjak in Ozmec ter davčnega svetovalca Siniše Mitroviča.
Slednji je prepričan, da je temeljna delovno-pravna zakonodaja v Sloveniji pripravljena in sprejeta na podlagi dogovarjanja in usklajevanja med socialnimi partnerji, zato naj bi bilo pri urejanju izpostavljene problematike izjemnega pomena dejstvo, da je pri davčnih rezidentih Slovenije, katerih delovno razmerje se uresničuje pri tujih delodajalcih v drugi državi, podlaga za njihovo zaposlitev delovno pravna zakonodaja te druge države.
Mitrovič s svojimi varovanci sicer verjame, da bo zaplet prej ko slej rešen v njihovo korist.
