Zgodbe, ki jih piše življenje. Brata Srečko in Branko Čolnik z Rožičkega Vrha, nista bila rojena pod srečno zvezdo. Čeprav jima nikoli ni bilo postlano z rožicami, se je situacija bistveno poslabšala, ko sta leta 1991 ostala brez mame in petnajst let pozneje še brez očeta.
Za hrano še zmoreta, za obnovo hiše ne
Vsak dan trepetata, da se jima lastna streha ne zruši na glavo, vendar denarja za popravilo ni. Mlajši Branko je sicer vključen v zavodu Detel, ki usposablja in zaposluje invalide, vendar zasluži le nekaj sto evrov mesečno, Srečko pa poskuša priložnostno zaslužiti kakšen evro, trenutno obira grozdje. Za hrano še povežeta mesec z mesecem, za vložek v zidove in streho pa jima zmanjka. V hiši ni ne kopalnice ne stranišča.
Sosedje in prijatelji pripravljeni pomagati
Na njuno situacijo je opozoril Niko Vršič, ki je pripravljen priskočiti na pomoč. Pravi, da sta brata Čolnik pridna, da ne pijeta, in jima nihče ne more nič očitati. Srečko in Branko pa razložita, česa bi se razveselila
»Ne potrebujeva gotovine, saj nekako zbereva, da pokrijeva vse obveznosti in kupiva nekaj hrane. Največja želja je, da bi nama kdo pomagal do gradbenega materiala. Imava veliko dobrih prijateljev in sosedov ter tudi domačih gasilcev, ki bi pomagali vse to vgraditi. Če tega ne bo, se bojiva, da streha ne bo zdržala snega, sploh če ga bo veliko. Hudo nama je, a res morava prositi za čimprejšnjo pomoč, čeprav veva, da jo številni potrebujejo in da tudi ljudje dobre volje ne morejo pomagati vsem.«
V želji, da bi prišla do kakšnega evra, je Srečko povedal, da bi z veseljem prodal na desetine gramofonskih plošč. Prav tako je v nekdanji shrambi še nekaj vrednega orodja in opreme, tudi lepo ohranjen drobilnik koruze. Če se bo njun načeti dom zrušil, pa bo tako ali tako pokopal vse pod sabo.
Če želite pomagati: TRR: 0234 1184 4135 234 (NLB Gornja Radgona), informacije: 041 733 945
