Zima udarila po pomurskih cestah, škode ponekod za več sto tisoč evrov, občine tudi v rebalans proračuna

| v Lokalno

V nekaterih občinah bodo morali poseči v proračunske rezerve, saj stroški presegajo redno vzdrževanje.

Po več letih milejših zim je Pomurje letos dočakalo pravo zimo. Snežne padavine so bile pogostejše, temperature so se večkrat spustile globoko pod ničlo.

Ko se je sneg stopil, pa so se pokazale posledice. Na številnih cestah so nastale razpoke, udarne jame in poškodbe vozišč.

Več pomurskih občin opozarja, da je zaradi letošnjih izrednih razmer prišlo do poškodb na cestni infrastrukturi, ponekod bodo potrebne tudi obsežnejše sanacije.

Glede obsega škode, sanacije in stroškov smo na vseh 27 pomurskih občin naslovili novinarska vprašanja. Do objave članka so se odzvali v občinah Radenci, Veržej, Lendava, Kobilje, Tišina, Turnišče, Gornji Petrovci in Beltinci.

V Radencih škode za 200 tisočakov

Roman Leljak, župan občine Radenci, je pojasnil, da so poškodbe pri bankinah, po njegovem mnenju iz razloga, ker komunalno podjetje več let ni izvajalo sanacij.

»Najbolj so poškodovane najmanj prometne ceste. Razlog enak. Ceste so ožje, komunalni stroji pa preveliki.

Ocenjujemo, da bo potrebna sanacija vsaj 3100 metrov. Največji problem je preveliko soljenje cest,« je odgovoril.

Januarja je občina Radenci odštela 59.000 evrov za pluženje in posip ceste, škode pa je po pojasnilih župana za cirka 200.000 evrov. Glede sredstev za sanacijo je odgovoril, da bodo porabili proračunsko rezervo, manjka pa jim približno 130.000 evrov.

V Veržeju sledita pregled in predlog potrebnih sanacijskih ukrepov

Iz občine Veržej so odgovorili, da so s pooblaščenim vzdrževalcem občinskih cest dogovorjeni, da se naredita pregled in predlog potrebnih sanacijskih ukrepov.

»V predlogu proračuna, ki še ni sprejet, je predvidenih nekaj sredstev za sanacijo določenih odsekov cest in potrebnih drugih ukrepov. Če bo to dovolj ali ne, bo znano po zbranih podatkih in bo v skladu s tem o višini sredstev za navedeno odločal občinski svet,« so dodali.

V Lendavi ceste bistveno bolj poškodovane, škode za več sto tisoč evrov

Janez Magyar, župan občine Lendava, je odgovoril, da so se letos soočali z izjemno dinamiko, poleg snega pa je bila kritična tudi poledica.

Kombinacija ekstremnega mraza, vlage in mehanskih obremenitev med pluženjem je povzročila, da so ceste po letošnji zimi bistveno bolj poškodovane kot prejšnja leta, je pojasnil Magyar.

Po prvih pregledih preglednika na terenu so najbolj kritični naslednji odseki:

  • »Lendava: Območje med obema krožiščema pri trgovini Spar – kar pa bo letos sicer v celoti obnovljeno,
  • Dolga vas – Mostje: Odsek od Dolge vasi do nadvoza proti Mostju,
  • Kapca – Velika Polana: Povezovalna cesta, ki je utrpela precejšnje poškodbe asfalta,
  • Lendavske Gorice: Odsek od ovinka pri kapelici Svete Trojice do stolpa Vinarium,
  • Pince: Odsek Pince nadvoz – naselje Pince.«

Na občini ocenjujejo, da je nujne sanacije potrebnih približno deset kilometrov cestnih odsekov, natančen popis pa naj bi bil znan v roku enega meseca.

Magyar je pojasnil, da prve ocene kažejo, da bodo stroški sanacije poškodb letos presedli običajne stroške vzdrževanja, stroškov pa naj bi bilo za več sto tisoč evrov.

Dodal je, da je del sredstev že zagotovljen, glede na obseg škode pa bo potrebna prerazporeditev sredstev ali uporaba proračunske rezerve.

»Želeli bi se zahvaliti našim delavcem, ki so v januarju delali neprekinjeno in v ekstremnih razmerah skrbeli, da je bila občina prevozna. Občane prosimo za strpnost – zavedamo se stanja na terenu in takoj, ko bodo vremenske razmere (temperature asfalta) to dopuščale, bomo začeli s sistematično sanacijo poškodovanih vozišč,« je še dodal.

Na Kobilju najbolj poškodovana cesta pred osnovno šolo

Tudi v občini Kobilje so zaznali povečano število poškodb na cestah, najbolj je poškodovan del občinske ceste pred Osnovno šolo Kobilje.

Potrebna bo sanacija 500 metrov cest, trenutne ocene vrednosti sanacije pa še nimajo.

Na Tišini večjih poškodb niso zaznali

Iz občine Tišina so odgovorili, da večjih poškodb občinskih cest niso zaznali, saj so v preteklih treh letih obnovili skoraj 20 kilometrov občinskih cest.

V Turnišču škode za 20 tisočakov

Borut Horvat, župan občine Turnišče, je pojasnil, da vsako leto po zimi zaznavajo poškodbe občinskih cest zaradi dotrajanosti ali drugih stvari.

Najbolj je poškodovana lokalna cesta Turnišče - Dobrovnik, v delu od pokopališča v Nedelici do katastrske meje z občino Dobrovnik.

Na občini ocenjujejo, da je potrebna sanacija navedenega odseka v dolžini 800 metrov, ob tem pa še posamezne poškodbe, ki jih z dolžino težko ocenijo.

Skupna ocenjena vrednost sanacijskih del po letošnji zimi znaša cirka 20.000 evrov.

V Gornjih Petrovcih bo potreben rebalans proračuna

Milan Horvat, novopečeni župan občine Gornji Petrovci, je odgovoril, da je uničenih veliko cest, predvsem lokalni dovozi, ki so bili že do sedaj v slabem stanju.

»Trenutno je v teku ugotavljanje posledic in nastale škode tako, da vam odgovorov na nadaljnja vprašanja ne morem dati.

V proračunu sredstev za sanacije niso predvidena, v rebalansu proračuna bomo morali upoštevali tudi to,« je odgovoril Horvat.

V Beltincih točne ocene stanja še nimajo

Iz občine Beltinci so odgovorili, da je bila letošnja zima res nekoliko bolj zahtevna, pričakujejo pa, da bo po končani zimski sezoni na občinskih cestah zaznati več poškodb.

»Trenutno še ne razpolagamo s celovitim pregledom stanja cestišč, saj zima morda še ni rekla zadnje besede. Po končani zimski sezoni bo pogodbeni izvajalec, javno komunalno podjetje Komuna Beltinci, opravil sistematičen pregled celotnega cestnega omrežja v občinski pristojnosti in pripravil oceno ter analizo stanja,« so odgovorili.

V občini Beltinci skupna dolžina javnih cest znaša približno 114 kilometrov, od ega približno sedem kilometrov pripada avtocesti in 4,6 kilometra državnim cestam. V neposredno pristojnosti občin je skupno 102,7 kilometra cestnega omrežja.

Sredstva za vzdrževanje in sanacijo so sistematično zagotovljena v vsakokratnem proračunu, po pridobitvi ocene in analize stanja pa bodo presodili, ali bo potrebna morebitna prerazporeditev znotraj proračuna.

»Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti vsem občankam in občanom za potrpežljivost in razumevanje v letošnjih zahtevnejših zimskih razmerah, s katerimi smo se po dolgem času soočili vsi skupaj. 

Posebna zahvala gre tudi javnemu komunalnemu podjetju Komuna Beltinci in vsem njihovim zaposlenim, ki so v zahtevnih razmerah z veliko mero predanosti skrbeli za prevoznost občinskih cest. Naš cilj ostaja zagotavljanje čim bolj varne in kakovostne cestne infrastrukture za vse uporabnike,« so dodali.

Poškodovane tudi nekatere novejše ceste

Po objavi članka sta se odzvali še občini Ljutomer in Apače.

Iz občine Ljutomer so odgovorili, da opažajo povečano število poškodb na cestah, najbolj so poškodovane makadamske in asfaltne ceste, ki so bile že prej dotrajane.

»Opažamo pa razpoke na asfaltu in posedanja vozišče tudi na nekaterih novejših cestah. V naslednjem tednu bomo pričeli s terenskimi ogledi po posameznih krajevnih skupnostih in ugotovili obseg poškodovanosti in potrebe po sanaciji.

Natančnih podatkov o poškodovanosti še nimamo, zaenkrat pa ocenjujemo, da je bilo delno poškodovanih cirka 20 kilometrov asfaltnih cest in cirka 50 kilometrov makadamskih cest. Prav tako še ne moramo dati natančne ocene stroškov sanacij. V koliko bo to mogoče jih bomo po večini izvedli v okviru rednega letnega vzdrževanja občinskih cest,« so odgovorili.

V občini Apače za več kot 300 tisoč evrov škode

Iz občine Apače so pojasnili, da so zaznali veliko novo nastalih poškodb po celotni občini. Najbolj poškodovani so odseki Črnci - Nasova - Zgornja Ščavnica, Stogovci - Grabe - Pogled, Novi Vrh in Vratja vas - Vratji Vrh.

»Ocenjujemo, da je poškodovanih cirka 26 kilometrov cest, katere bi bile potrebne sanacije. Po prvih ocenah bi skupna vrednost sanacijskih del po letošnji zimi znašala cirka 315.631 evrov

V proračunu sredstev za sanacijska dela po letošnji zimi v taki višini nimajo zagotovljenih.

Preberite še

Komentarji

frgthjzu

delan v avstriji in čudno ka tan zima nikdar ne udari po cestah ....tan ponavadi napravijo enkrat pa za dlje časa prinas pa delajo tak ka mako vsako leto delo z popravljanjem. prinas so pač pametni tej levi holobinjeki

Lajoš

Prioriteta sakšoga župana bi mogla biti ka ma urejene ceste ulice ali pločnike.Ne važno če je leve ali desni.Nej to nej ampak znajo kaserati parkirna mesta,eti v Soboti mečejo pejneze v expano,tribune nika pametnoga.

Lukčev Mesec

Zima nič ni udarila po cestah ❗

Včasih smo imeli vsako leto zimo ❗

Še hujšo❗

Vse ceste do zelo, zelo slabo narejene in vzdrževane❗

Zato je potem stanje po zimi hudo❗

Kot je en zgoraj povedal ❗

V Avstriji so zime še hujše in ceste bistveno boljše ❗

xxxxx

Res je, ampak v Avstriji tudi manj posipavajo in solijo ceste.
Pri nas pa, če sploh ni nevarnosti poledice intenzivno posipavajo. Pri nas tudi solimo pretirano, recimo ko je okrog 0 stopinj in se sproti topi ali pa že sneg pojenja in se bo itak čez dan tisti 2cm takoj stopilo.

helmut

če pa ne bi solili oz. tak kak v Avstriji bi pa pa vsi glasni bili ka nej posoleno

ndjksjdj

zakoj že mij plačuvlemo cestni sklad? ka more avto biti brezhiben za cesto, a cesta pa nej? kelko pejnez van damo sako leto za cestni sklad bi ceste daven den mogle biti perfektne nejpa razpadajoče...

gost123

Sredstva cestnega sklada se nakazujejo v proračun RS in ne v občinske proračune.

xyxyxy

Ceste so poškodovane zaradi neurejenih bankin, odvodnjavanja, voda se zadržuje pod asfaltom, zmrzuje in dviguje, kar povzroči lomljenje površine in posledično luknja. No , to se popravlja tako, da v luknjo vržejo lopato asfalta in parkrat udarijo, da poravnajo. V Avstriji tako poškodovano vozišče izrežejo do zdravega, utrdijo tampon in prevlečejo z asfaltom, težava je rešena za več let.

Kristusov umor

Romunija ima več boukšo kvaliteto asfalta kot jo imamo mi, le zakaj ???

Čakija Noris

Mah =bite se z temi občinami niti ena nema za burek,ma pa vsaka birokracijo , ki ni sposobna zriktati nič od nič.

Vaše ime

Premier vaše glasove kupuje z manipulacijo na socialnih omrežjih, da danes lahko svobodno jeste burek, medtem ko ga pod Janšo niste mogli - in straši, da vam bo Janša to spet prepovedal. Pojdimo po vrsti.

**1. FAKTI BRUTI**
Če vzamemo v obzir, da je povprečen IQ v Sloveniji 102, kar je nekoliko nad svetovnim povprečjem (95-100), potem povprečnemu Slovencu ni potrebno posebej razlagati, da so novembra leta 2020 vladale izredne razmere zaradi covida, in da so bile omejitve gibanja v nekateri bližnjih državah še veliko bolj stroge. Policisti so moškemu, ki, kot izhaja iz policijskega zapisnika, v času zaznave prekrška NI jedel bureka, res izrekli globo, ampak šele potem, ko ni upošteval opozoril, da na javnem prostoru v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa brez maske ne sme posedati.

**2. SO BILI UKREPI SMISELNI?**
Lahko debatiramo. Dejstvo je, da vlada ne more sprejemati ukrepov samo za varovanje posamične (najstarejše) skupine državljanov, ker gre potem za diskriminacijo in kršenje človekovih pravic.

**3. ŽRTVE. **Zato je maske na predlog strokovne skupine (zdravniki) predpisala za vse državljane. Novembra 2020, na vrhuncu vala, smo beležili 250 smrti na teden zaradi covida-19, oziroma cca 40 smrti dnevno.

**4.RAZČISTILI SMO**, da moški v času zaznave prekrška NI jedel bureka. Pq bi Robert Golob in njegova piar ekipa vaš glas še vedno rada kupila z burekom. Rekoč, da zdaj lahko svobodno jeste burek. Res je, drži. Ni več svetovne pandemije covida, ukrepi niso potrebni. A dejstvo je, da ste se leta 2020, ne glede na to, kje ste jedli burek (doma, na mostu, v avtu) - lahko bolj najedli kot danes.

**5. CENA BUREKA.** Vzemimo za primer januar 2022, zadnjo večjo podražitev cen pred nastopom Golobove vlade (1.6.2022). Povprečna neto plača januarja 2022 je bila 1.318,64 €.
Povprečna neto plača na začetku leta 2026 pa 1.626,80 € (vir: SURS). Burek je v Ljubljani stal 2,70 € (Olimpija, Nobel, Ajda) - danes stane 3,50 €. Povedano drugače, čeprav so plačr zrasle, je zaradi višjih davčnih obremenitev in posledično višjih stroškov dela draginja hrane v Sloveniji med najbolj izrazitimi v Evropi. Januarja 2022 ste si s povprečno neto plačo lahko privoščili 488 burekov, danes pa 465 burekov. Kupna moč v burekih se je zmanjšala (- 4,83 %).

**6. CENA JOGURTA**. Robert Golob na manipulativnem posnetku pije tudi tekoči jogurt MU Ljubljanskih mlekarn. Povprečna cena jogurta je bila januarja 2022 1,02 €. Danes je redna cena 1,49 €. Izračun kaže, da smo leta 2022 s povprečno plačo lahko kupili 1293 jogurtov, danes pa samo še 1092 jogurtov, torej 201 jogurt na mesec manj. Kupna moč v jogurtih se je zmanjšala (-15,5 %).

**7. KOLIKO ”OBROKOV"** (burek + jogurt) si torej še lahko privoščimo? Januarja 2022 je cena obroka znašala 3,72 €. Privoščili ste si lahko 354 obrokov na mesec (ne priporočam vsak dan, jejte več zelenjave). Danes je cena obroka 4,99 €. Privoščite si lahko 326 obrokov, 28 na mesec manj. Kupna moč tega fast food obroka se je zmanjšala (-8,0 %).
#

**8. POD ČRTO, svoboda je, ampak vi nimate za burek.**

lepi dečko

V Markišavcih je cesta razkopana ,če je zima ali nej .Tudi ,čez progo proti Murski se pojavljajo grabe in nikogar ni blizu .Več ,kot pol leta je tudi graba na mostu pri Merkurju ,če prav so že enkrat krpali

Vanč Logar

Seveda za cest ni pejnez ker se dograjuje stadion NK Mure .Kar je čisto zgrešena investicija škoda pejnez .Kohezijski ki pa senca od tega pa je ne sposoben pridobiti sredstva

rebalans

občine tudi v rebalans proračuna ? Smo sposobni kaj narediti brez rebalansa !

Komentarji

frgthjzu

delan v avstriji in čudno ka tan zima nikdar ne udari po cestah ....tan ponavadi napravijo enkrat pa za dlje časa prinas pa delajo tak ka mako vsako leto delo z popravljanjem. prinas so pač pametni tej levi holobinjeki

Lajoš

Prioriteta sakšoga župana bi mogla biti ka ma urejene ceste ulice ali pločnike.Ne važno če je leve ali desni.Nej to nej ampak znajo kaserati parkirna mesta,eti v Soboti mečejo pejneze v expano,tribune nika pametnoga.

Lukčev Mesec

Zima nič ni udarila po cestah ❗

Včasih smo imeli vsako leto zimo ❗

Še hujšo❗

Vse ceste do zelo, zelo slabo narejene in vzdrževane❗

Zato je potem stanje po zimi hudo❗

Kot je en zgoraj povedal ❗

V Avstriji so zime še hujše in ceste bistveno boljše ❗

xxxxx

Res je, ampak v Avstriji tudi manj posipavajo in solijo ceste.
Pri nas pa, če sploh ni nevarnosti poledice intenzivno posipavajo. Pri nas tudi solimo pretirano, recimo ko je okrog 0 stopinj in se sproti topi ali pa že sneg pojenja in se bo itak čez dan tisti 2cm takoj stopilo.

helmut

če pa ne bi solili oz. tak kak v Avstriji bi pa pa vsi glasni bili ka nej posoleno

ndjksjdj

zakoj že mij plačuvlemo cestni sklad? ka more avto biti brezhiben za cesto, a cesta pa nej? kelko pejnez van damo sako leto za cestni sklad bi ceste daven den mogle biti perfektne nejpa razpadajoče...

gost123

Sredstva cestnega sklada se nakazujejo v proračun RS in ne v občinske proračune.

xyxyxy

Ceste so poškodovane zaradi neurejenih bankin, odvodnjavanja, voda se zadržuje pod asfaltom, zmrzuje in dviguje, kar povzroči lomljenje površine in posledično luknja. No , to se popravlja tako, da v luknjo vržejo lopato asfalta in parkrat udarijo, da poravnajo. V Avstriji tako poškodovano vozišče izrežejo do zdravega, utrdijo tampon in prevlečejo z asfaltom, težava je rešena za več let.

Kristusov umor

Romunija ima več boukšo kvaliteto asfalta kot jo imamo mi, le zakaj ???

Čakija Noris

Mah =bite se z temi občinami niti ena nema za burek,ma pa vsaka birokracijo , ki ni sposobna zriktati nič od nič.

Vaše ime

Premier vaše glasove kupuje z manipulacijo na socialnih omrežjih, da danes lahko svobodno jeste burek, medtem ko ga pod Janšo niste mogli - in straši, da vam bo Janša to spet prepovedal. Pojdimo po vrsti.

**1. FAKTI BRUTI**
Če vzamemo v obzir, da je povprečen IQ v Sloveniji 102, kar je nekoliko nad svetovnim povprečjem (95-100), potem povprečnemu Slovencu ni potrebno posebej razlagati, da so novembra leta 2020 vladale izredne razmere zaradi covida, in da so bile omejitve gibanja v nekateri bližnjih državah še veliko bolj stroge. Policisti so moškemu, ki, kot izhaja iz policijskega zapisnika, v času zaznave prekrška NI jedel bureka, res izrekli globo, ampak šele potem, ko ni upošteval opozoril, da na javnem prostoru v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa brez maske ne sme posedati.

**2. SO BILI UKREPI SMISELNI?**
Lahko debatiramo. Dejstvo je, da vlada ne more sprejemati ukrepov samo za varovanje posamične (najstarejše) skupine državljanov, ker gre potem za diskriminacijo in kršenje človekovih pravic.

**3. ŽRTVE. **Zato je maske na predlog strokovne skupine (zdravniki) predpisala za vse državljane. Novembra 2020, na vrhuncu vala, smo beležili 250 smrti na teden zaradi covida-19, oziroma cca 40 smrti dnevno.

**4.RAZČISTILI SMO**, da moški v času zaznave prekrška NI jedel bureka. Pq bi Robert Golob in njegova piar ekipa vaš glas še vedno rada kupila z burekom. Rekoč, da zdaj lahko svobodno jeste burek. Res je, drži. Ni več svetovne pandemije covida, ukrepi niso potrebni. A dejstvo je, da ste se leta 2020, ne glede na to, kje ste jedli burek (doma, na mostu, v avtu) - lahko bolj najedli kot danes.

**5. CENA BUREKA.** Vzemimo za primer januar 2022, zadnjo večjo podražitev cen pred nastopom Golobove vlade (1.6.2022). Povprečna neto plača januarja 2022 je bila 1.318,64 €.
Povprečna neto plača na začetku leta 2026 pa 1.626,80 € (vir: SURS). Burek je v Ljubljani stal 2,70 € (Olimpija, Nobel, Ajda) - danes stane 3,50 €. Povedano drugače, čeprav so plačr zrasle, je zaradi višjih davčnih obremenitev in posledično višjih stroškov dela draginja hrane v Sloveniji med najbolj izrazitimi v Evropi. Januarja 2022 ste si s povprečno neto plačo lahko privoščili 488 burekov, danes pa 465 burekov. Kupna moč v burekih se je zmanjšala (- 4,83 %).

**6. CENA JOGURTA**. Robert Golob na manipulativnem posnetku pije tudi tekoči jogurt MU Ljubljanskih mlekarn. Povprečna cena jogurta je bila januarja 2022 1,02 €. Danes je redna cena 1,49 €. Izračun kaže, da smo leta 2022 s povprečno plačo lahko kupili 1293 jogurtov, danes pa samo še 1092 jogurtov, torej 201 jogurt na mesec manj. Kupna moč v jogurtih se je zmanjšala (-15,5 %).

**7. KOLIKO ”OBROKOV"** (burek + jogurt) si torej še lahko privoščimo? Januarja 2022 je cena obroka znašala 3,72 €. Privoščili ste si lahko 354 obrokov na mesec (ne priporočam vsak dan, jejte več zelenjave). Danes je cena obroka 4,99 €. Privoščite si lahko 326 obrokov, 28 na mesec manj. Kupna moč tega fast food obroka se je zmanjšala (-8,0 %).
#

**8. POD ČRTO, svoboda je, ampak vi nimate za burek.**

lepi dečko

V Markišavcih je cesta razkopana ,če je zima ali nej .Tudi ,čez progo proti Murski se pojavljajo grabe in nikogar ni blizu .Več ,kot pol leta je tudi graba na mostu pri Merkurju ,če prav so že enkrat krpali

Vanč Logar

Seveda za cest ni pejnez ker se dograjuje stadion NK Mure .Kar je čisto zgrešena investicija škoda pejnez .Kohezijski ki pa senca od tega pa je ne sposoben pridobiti sredstva

rebalans

občine tudi v rebalans proračuna ? Smo sposobni kaj narediti brez rebalansa !

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi